Page 172 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 172
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
– Četrtič, v tematiko, kako sogovorniki ocenjujejo prikazovanje
manjšine v osrednjih slovenskih, obmejnih lokalnih, manjšinskih
in večinskih italijanskih, smo šli z vnaprejšnjo, torej predterensko
predpostavko, da imajo socialni akterji manjšine iz naše
etnografije najbrž omogočen dostop do medijskih vsebin tako iz
»matične domovine« kakor od drugod. Analitski izris akterskih
perspektiv je potrdil, da dostop do medijskih vsebin ni tak problem
kakor sama medijska obravnava manjšine. Akterske izreke so
izpostavile naslednje procese medijske produkcije manjšine: mar-
ginalizacijo, dramatizacijo, rekontekstualizacijo, rediskurzifika-
cijo, normalizacijo, folklorizacijo, fragmentacijo, avtentizacijo,
eksotizacijo, getoizacijo, stereotipizacijo, viktimizacijo, lokaliza-
cijo, uniformizacijo in pluralizacijo manjšine ter komercializacijo
medijev.
– Petič, percepcije čezmejnega sodelovanja in komuniciranja naših
sogovornikov smo razdelili v dve kategoriji, ki smo ju imenovali
»pravoverni« in »nepravoverni pogledi« na tematiko. Sogovorniki,
ki izkazujejo pravoveren pogled na politične agende čezmejnega
sodelovanja in komuniciranja, izpostavljajo pomen številnih na-
činov, oblik, vrst, tipov in potreb tovrstnega sodelovanja, od in-
stitucionalnega do neinstitucionalnega, javnega in zasebnega, in
to na področju od političnega, medijskega, ekonomskega, kultur-
nega in športnega do turističnega sektorja. Pravoverni pogledi se
pretežno središčijo okrog predpostavke, da je čezmejno sodelo-
vanje in komuniciranje a priori koristno, potrebno in predvsem
nekaj pozitivnega ter zato vredno nadaljnjega spodbujanja in in-
tenzivnejšega razvijanja. Etnografija pa zabeleži tudi nekaj takš-
nih, rekli smo jim nepravovernih pogledov, ki tovrstno verjetje
v samoumevnost političnih, ekonomističnih in akademističnih
agend čezmejnega sodelovanja in komuniciranja okarakterzira-
jo z izrazito personaliziranimi pogledi, ki nakazujejo, da gre pri
tovrstnih kolektiviziranih nanašalnostih za sodobne mite, pod-
prte v pretežni meri s stereotipi in predsodki: denimo mit o ne-
prebojni železni zavesi; mit o trdoživosti enostranskega sloven-
skega nakupovanja onkraj meje; mit o zlobnem, preračunljivem,
nenaklonjenem in nerazgledanem Italijanu; mit o fiksirani man-
jšinski identiteti slovenstva; mit o čezmejnem sodelovanju brez
172
– Četrtič, v tematiko, kako sogovorniki ocenjujejo prikazovanje
manjšine v osrednjih slovenskih, obmejnih lokalnih, manjšinskih
in večinskih italijanskih, smo šli z vnaprejšnjo, torej predterensko
predpostavko, da imajo socialni akterji manjšine iz naše
etnografije najbrž omogočen dostop do medijskih vsebin tako iz
»matične domovine« kakor od drugod. Analitski izris akterskih
perspektiv je potrdil, da dostop do medijskih vsebin ni tak problem
kakor sama medijska obravnava manjšine. Akterske izreke so
izpostavile naslednje procese medijske produkcije manjšine: mar-
ginalizacijo, dramatizacijo, rekontekstualizacijo, rediskurzifika-
cijo, normalizacijo, folklorizacijo, fragmentacijo, avtentizacijo,
eksotizacijo, getoizacijo, stereotipizacijo, viktimizacijo, lokaliza-
cijo, uniformizacijo in pluralizacijo manjšine ter komercializacijo
medijev.
– Petič, percepcije čezmejnega sodelovanja in komuniciranja naših
sogovornikov smo razdelili v dve kategoriji, ki smo ju imenovali
»pravoverni« in »nepravoverni pogledi« na tematiko. Sogovorniki,
ki izkazujejo pravoveren pogled na politične agende čezmejnega
sodelovanja in komuniciranja, izpostavljajo pomen številnih na-
činov, oblik, vrst, tipov in potreb tovrstnega sodelovanja, od in-
stitucionalnega do neinstitucionalnega, javnega in zasebnega, in
to na področju od političnega, medijskega, ekonomskega, kultur-
nega in športnega do turističnega sektorja. Pravoverni pogledi se
pretežno središčijo okrog predpostavke, da je čezmejno sodelo-
vanje in komuniciranje a priori koristno, potrebno in predvsem
nekaj pozitivnega ter zato vredno nadaljnjega spodbujanja in in-
tenzivnejšega razvijanja. Etnografija pa zabeleži tudi nekaj takš-
nih, rekli smo jim nepravovernih pogledov, ki tovrstno verjetje
v samoumevnost političnih, ekonomističnih in akademističnih
agend čezmejnega sodelovanja in komuniciranja okarakterzira-
jo z izrazito personaliziranimi pogledi, ki nakazujejo, da gre pri
tovrstnih kolektiviziranih nanašalnostih za sodobne mite, pod-
prte v pretežni meri s stereotipi in predsodki: denimo mit o ne-
prebojni železni zavesi; mit o trdoživosti enostranskega sloven-
skega nakupovanja onkraj meje; mit o zlobnem, preračunljivem,
nenaklonjenem in nerazgledanem Italijanu; mit o fiksirani man-
jšinski identiteti slovenstva; mit o čezmejnem sodelovanju brez
172
