Page 173 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 173
mediji v očeh nacionalne manjšine ...
Italijanov; mit o novinarski inkongruenci; mit o potrebi kon-
stantne rasti čezmejnega sodelovanja.
– Šestič, glede akterske presoje t. i. »skupnega medijskega prosto-
ra« je večina sogovornikov podala pozitivno obarvano informaci-
jo. Nadaljnja elaboracija izrek o večji povezanosti zamejske medij-
ske krajine in medijskega prostora matične domovine pa pokaže,
da sogovorniki svoje presoje razvrščajo pretežno v dva tabora:
v prvem taboru so pretežno pragmatični razlogi, vezani na vza-
jemnost konkretnih ekonomskih koristi, družbenih pogodb in
kulturnih izmenjav (debirokratizacija postopkov, harmonizacija
pravil, deljenje institucij, dejavnosti, dobrobiti in izdatkov zan-
je, boljše poznavanje »kulturno drugega« ipd.), v drugem so esha-
tološki razlogi, vezani na nadčasovno in nadprostorsko ideologi-
jo slovenstva (integracija zamejskih Slovencev v slovenski prostor
kot garant njihove boljše zaščite). Ob teh presojah pa naša etno-
grafska evidenca zabeleži tudi takšne izreke, ki izhajajo iz prepri-
čanja, da je skupen medijski prostor prej iluzija, katere realnost
onemogočajo prenekatere institucionalne, jezikovne, kulturne in
politične pregrade v obeh državah, Sloveniji in Italiji. So pa zunaj
etnografskega dosega ostali še drugi pogledi, denimo takšni, ki
izhajajo iz italijanskega večinskega subjektnega položaja in za ka-
tere je domnevati, da idejo skupnega slovenskega kulturnega in
medijskega prostora lahko interpretirajo kot slovenski ekspanzio-
nizem. A če pustimo ob strani tovrstne dodatne zaznave, naša
manjšinska etnografija medijske produkcije zamejstva signalizi-
ra predvsem to, da je skupen medijski prostor družbeni konstrukt
vpletenih interpretativnih skupnosti, ne rezultat kakšnega narav-
nega ali normativnega reda stvari.
Naj ob gornji sumarni navedbi glavnih etnografskih uvidov v medij-
sko subjektiviteto manjšinske populacije v Italiji sklenemo, da je kljub na-
zornosti mnogih izrek treba imeti zbrano etnografsko evidenco le za par-
tikularen, ne za kak univerzalen ali vseobsegajoč pogled v barviti mozaik
repertoarja manjšinskih percepcij slovensko-italijanske medijske krajine.
Ali, povedano natančneje, pričujoča analiza etnografske evidence je druž-
boslovna raziskava, ki ne ugotavlja kakšnih »dejstev«, pač pa izrisuje inter-
subjektivne pozicije, ki opredeljujejo določene subjektne presoje, položaje
in situacije v okviru raziskane teme.
173
Italijanov; mit o novinarski inkongruenci; mit o potrebi kon-
stantne rasti čezmejnega sodelovanja.
– Šestič, glede akterske presoje t. i. »skupnega medijskega prosto-
ra« je večina sogovornikov podala pozitivno obarvano informaci-
jo. Nadaljnja elaboracija izrek o večji povezanosti zamejske medij-
ske krajine in medijskega prostora matične domovine pa pokaže,
da sogovorniki svoje presoje razvrščajo pretežno v dva tabora:
v prvem taboru so pretežno pragmatični razlogi, vezani na vza-
jemnost konkretnih ekonomskih koristi, družbenih pogodb in
kulturnih izmenjav (debirokratizacija postopkov, harmonizacija
pravil, deljenje institucij, dejavnosti, dobrobiti in izdatkov zan-
je, boljše poznavanje »kulturno drugega« ipd.), v drugem so esha-
tološki razlogi, vezani na nadčasovno in nadprostorsko ideologi-
jo slovenstva (integracija zamejskih Slovencev v slovenski prostor
kot garant njihove boljše zaščite). Ob teh presojah pa naša etno-
grafska evidenca zabeleži tudi takšne izreke, ki izhajajo iz prepri-
čanja, da je skupen medijski prostor prej iluzija, katere realnost
onemogočajo prenekatere institucionalne, jezikovne, kulturne in
politične pregrade v obeh državah, Sloveniji in Italiji. So pa zunaj
etnografskega dosega ostali še drugi pogledi, denimo takšni, ki
izhajajo iz italijanskega večinskega subjektnega položaja in za ka-
tere je domnevati, da idejo skupnega slovenskega kulturnega in
medijskega prostora lahko interpretirajo kot slovenski ekspanzio-
nizem. A če pustimo ob strani tovrstne dodatne zaznave, naša
manjšinska etnografija medijske produkcije zamejstva signalizi-
ra predvsem to, da je skupen medijski prostor družbeni konstrukt
vpletenih interpretativnih skupnosti, ne rezultat kakšnega narav-
nega ali normativnega reda stvari.
Naj ob gornji sumarni navedbi glavnih etnografskih uvidov v medij-
sko subjektiviteto manjšinske populacije v Italiji sklenemo, da je kljub na-
zornosti mnogih izrek treba imeti zbrano etnografsko evidenco le za par-
tikularen, ne za kak univerzalen ali vseobsegajoč pogled v barviti mozaik
repertoarja manjšinskih percepcij slovensko-italijanske medijske krajine.
Ali, povedano natančneje, pričujoča analiza etnografske evidence je druž-
boslovna raziskava, ki ne ugotavlja kakšnih »dejstev«, pač pa izrisuje inter-
subjektivne pozicije, ki opredeljujejo določene subjektne presoje, položaje
in situacije v okviru raziskane teme.
173
