Page 84 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 84
mo pomemben dejavnik, ki vpliva na uspešnost poslovanja, se do sedaj z
empiričnim raziskovanjem ni ukvarjal nihče, vsaj ne na akademski ravni.
D. Gomezelj Omerzel (2008) ugotavlja pomen znanja zaposlenih, zna-
nje podjetnika in management zaposlenih za poslovno uspešnost v malih
in srednje velikih podjetij z oblikovanjem dveh poddimenzij, in sicer ras-
ti in dobičkonosnosti. Avtorica je z raziskavo potrdila glavno tezo, veza-
no na model znanja, in sicer da je znanje večdimenzionalen konstrukt, ki
vsebuje dimenzije znanja zaposlenih, znanje podjetnika in management
znanja. V skladu s teoretičnimi koncepti je avtorica pričakovala, da bodo
dobili dimenzije zmožnosti, odnos do dela in inovativnost, dodatno pa
sta se pojavili še dve dimenziji, kar je skupaj pet dimenzij, ki jih je smisel-
no pojasniti. To so dimenzije inovativnost in volja po izobraževanju, od-
84 nos do dela, usposobljenost za delo, izobrazba ter delovne izkušnje. Razi-
skava je bila sicer geografsko omejena le na Slovenijo, vzorec je obsegal 168
enot, saj sta bili prisotni časovna in materialna omejenost. Avtorica v raz-
iskavi trdi, da so na tem področju razvili novo teorijo znanja v podjetjih,
njegovih dimenzij, poddimenzij in pojasnjevalnih spremenljivk, kjer gre
za konstrukcijo integriranega modela znanja v podjetništvu, ki vzpostav-
lja povezave tudi med posameznimi dimenzijami.
T. Mihalič idr. (2009) so v zvezi z uspešnim poslovanjem hotelskih
podjetij v Sloveniji poudarili, da morajo vsa podjetja zagotavljati ekonom-
sko uspešno poslovanje, ki pa je še vedno pogosto povezano s tradicional-
nim poslovnim izidom, prevladujoči načini merjenja razvoja pa temeljijo
predvsem na ekonomskih indikatorjih (na sistemu nacionalnih računov,
bruto domačem proizvodu, profitnih izkazih itd.). Koncept trajnostne-
ga razvoja v turizmu je po mnenju avtorjev predvsem predmet obravnave
na področju destinacij kot zaokroženih celic trajnostnega razvoja. Ker je
razvoj trajnostnega poimenovanja uspešnosti hotelskih podjetij vezan na
različna področja (ekonomika in finance, trženje, turistična ekologija), so
z uveljavljenim strokovnim in političnim dialogom indikatorje združi-
li v tri sklope: ekonomski indikatorji, kamor spadajo finančni in trženjski
indikatorji, ki merijo zadovoljstvo potrošnikov in so osnova za manage-
ment zadovoljstva ter posredno finančne uspešnosti poslovanja, kazalni-
ki, s katerimi se ukvarja delovno področje ekonomike, financ in trženja;
okoljski indikatorji, ki združujejo indikatorje uporabe naravnih virov ter
skrb zanje v širšem smislu in skrb za biološko raznovrstnost, indikatorji,
ki zadevajo področje turistične ekologije in trajnostnega turizma; druž-
beni indikatorji, ki se nanašajo na odnos do družbenega okolja, sodelo-
vanje z vsemi deležniki in tudi politično dimenzijo poslovanja in sode-
empiričnim raziskovanjem ni ukvarjal nihče, vsaj ne na akademski ravni.
D. Gomezelj Omerzel (2008) ugotavlja pomen znanja zaposlenih, zna-
nje podjetnika in management zaposlenih za poslovno uspešnost v malih
in srednje velikih podjetij z oblikovanjem dveh poddimenzij, in sicer ras-
ti in dobičkonosnosti. Avtorica je z raziskavo potrdila glavno tezo, veza-
no na model znanja, in sicer da je znanje večdimenzionalen konstrukt, ki
vsebuje dimenzije znanja zaposlenih, znanje podjetnika in management
znanja. V skladu s teoretičnimi koncepti je avtorica pričakovala, da bodo
dobili dimenzije zmožnosti, odnos do dela in inovativnost, dodatno pa
sta se pojavili še dve dimenziji, kar je skupaj pet dimenzij, ki jih je smisel-
no pojasniti. To so dimenzije inovativnost in volja po izobraževanju, od-
84 nos do dela, usposobljenost za delo, izobrazba ter delovne izkušnje. Razi-
skava je bila sicer geografsko omejena le na Slovenijo, vzorec je obsegal 168
enot, saj sta bili prisotni časovna in materialna omejenost. Avtorica v raz-
iskavi trdi, da so na tem področju razvili novo teorijo znanja v podjetjih,
njegovih dimenzij, poddimenzij in pojasnjevalnih spremenljivk, kjer gre
za konstrukcijo integriranega modela znanja v podjetništvu, ki vzpostav-
lja povezave tudi med posameznimi dimenzijami.
T. Mihalič idr. (2009) so v zvezi z uspešnim poslovanjem hotelskih
podjetij v Sloveniji poudarili, da morajo vsa podjetja zagotavljati ekonom-
sko uspešno poslovanje, ki pa je še vedno pogosto povezano s tradicional-
nim poslovnim izidom, prevladujoči načini merjenja razvoja pa temeljijo
predvsem na ekonomskih indikatorjih (na sistemu nacionalnih računov,
bruto domačem proizvodu, profitnih izkazih itd.). Koncept trajnostne-
ga razvoja v turizmu je po mnenju avtorjev predvsem predmet obravnave
na področju destinacij kot zaokroženih celic trajnostnega razvoja. Ker je
razvoj trajnostnega poimenovanja uspešnosti hotelskih podjetij vezan na
različna področja (ekonomika in finance, trženje, turistična ekologija), so
z uveljavljenim strokovnim in političnim dialogom indikatorje združi-
li v tri sklope: ekonomski indikatorji, kamor spadajo finančni in trženjski
indikatorji, ki merijo zadovoljstvo potrošnikov in so osnova za manage-
ment zadovoljstva ter posredno finančne uspešnosti poslovanja, kazalni-
ki, s katerimi se ukvarja delovno področje ekonomike, financ in trženja;
okoljski indikatorji, ki združujejo indikatorje uporabe naravnih virov ter
skrb zanje v širšem smislu in skrb za biološko raznovrstnost, indikatorji,
ki zadevajo področje turistične ekologije in trajnostnega turizma; druž-
beni indikatorji, ki se nanašajo na odnos do družbenega okolja, sodelo-
vanje z vsemi deležniki in tudi politično dimenzijo poslovanja in sode-