Page 88 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 88
185 vrnjenih anketnih vprašalnikov, kar bi bil naš vzorec, uporabljen v
empirični analizi. V raziskavi je sodelovalo 336 respondentov od 926, kar
predstavlja 36,29 % ciljne populacije iz 103 TA (od 306), kar predstavlja
33,66 % celotne ciljne populacije. To pomeni, da lahko rezultate empirič-
ne raziskave z veliko verjetnostjo posplošimo na celotno populacijo.
Metoda zbiranja podatkov
Kot tehniko anketiranja smo uporabili anonimno anketiranje prek elek
tronske pošte, ki je bilo opremljeno z dopisom o spletni raziskavi. V
vprašalnik smo vključili spremenljivke iz konceptualnega modela, soci-
odemografska vprašanja ter značilnosti turističnih agencij in njihovih
poslovalnic. Za vse stavčne trditve spletnega anketnega vprašalnika smo
88 za namen zbiranja podatkov kvantitativne raziskave uporabili petstopenj-
sko Likertovo ocenjevalno lestvico strinjanja ali nestrinjanja, pri čemer
so bili vsi odgovori istosmerni (višja ocena → večje strinjanje). Tovrstna
vprašanja uporabljajo semantični diferencial, kar pomeni, da respondent
označi točko, ki predstavlja njegovo mnenje. Lastniki/managerji/vod-
je turističnih agencij in njihovih poslovalnic ter drugi zaposleni so tako
označili, kako močen je vpliv dejavnikov človeškega kapitala in organi-
zacijske klime na uspešnost poslovanja turističnih agencij. Pri tovrstnem
ocenjevanju se lahko pojavi tudi slabost, saj gre za veliko subjektivnost.
Pilotna raziskava za pripravo spletnega anketnega vprašalnika
Za raziskavo smo pripravili spletni anketni vprašalnik. Vsaki spremen-
ljivki smo dodelili primerno mersko lestvico. Pred izvajanjem spletne an-
kete smo izvedli pilotno raziskavo, s katero smo preizkušali raziskovalni
postopek, ki je bil predmet naše obsežnejše raziskave. V pilotno raziska-
vo, ki smo jo izvedli v Mariboru in Ljubljani, smo vključili štiri turistič-
ne agencije in po eno poslovalnico iz dveh turističnih agencij; poslovalni-
ci nista bili iz prej omenjenih turističnih agencij. V pilotno raziskavo smo
vključili enega lastnika iz dveh turističnih agencij, enega managerja turi-
stične agencije, enega vodjo turistične agencije in pet drugih zaposlenih v
teh turističnih agencijah, v dveh poslovalnicah turističnih agencij pa smo
vključili dve vodji in tri zaposlene. S pilotno raziskavo smo ugotovili, da je
zelo smiselno pisno razložiti posamezne termine, ki so predmet raziskave
(emitivni in receptivni turizem, ROA, ROE, ROI ipd.), saj s tem bistveno
prispevamo k razumevanju anketnih vprašanj in posledično obstaja zelo
velika verjetnost, da respondenti na posamezna anketna vprašanja odgo-
vorijo tako, kot je značilno za njihovo turistično agencijo/poslovalnico.
empirični analizi. V raziskavi je sodelovalo 336 respondentov od 926, kar
predstavlja 36,29 % ciljne populacije iz 103 TA (od 306), kar predstavlja
33,66 % celotne ciljne populacije. To pomeni, da lahko rezultate empirič-
ne raziskave z veliko verjetnostjo posplošimo na celotno populacijo.
Metoda zbiranja podatkov
Kot tehniko anketiranja smo uporabili anonimno anketiranje prek elek
tronske pošte, ki je bilo opremljeno z dopisom o spletni raziskavi. V
vprašalnik smo vključili spremenljivke iz konceptualnega modela, soci-
odemografska vprašanja ter značilnosti turističnih agencij in njihovih
poslovalnic. Za vse stavčne trditve spletnega anketnega vprašalnika smo
88 za namen zbiranja podatkov kvantitativne raziskave uporabili petstopenj-
sko Likertovo ocenjevalno lestvico strinjanja ali nestrinjanja, pri čemer
so bili vsi odgovori istosmerni (višja ocena → večje strinjanje). Tovrstna
vprašanja uporabljajo semantični diferencial, kar pomeni, da respondent
označi točko, ki predstavlja njegovo mnenje. Lastniki/managerji/vod-
je turističnih agencij in njihovih poslovalnic ter drugi zaposleni so tako
označili, kako močen je vpliv dejavnikov človeškega kapitala in organi-
zacijske klime na uspešnost poslovanja turističnih agencij. Pri tovrstnem
ocenjevanju se lahko pojavi tudi slabost, saj gre za veliko subjektivnost.
Pilotna raziskava za pripravo spletnega anketnega vprašalnika
Za raziskavo smo pripravili spletni anketni vprašalnik. Vsaki spremen-
ljivki smo dodelili primerno mersko lestvico. Pred izvajanjem spletne an-
kete smo izvedli pilotno raziskavo, s katero smo preizkušali raziskovalni
postopek, ki je bil predmet naše obsežnejše raziskave. V pilotno raziska-
vo, ki smo jo izvedli v Mariboru in Ljubljani, smo vključili štiri turistič-
ne agencije in po eno poslovalnico iz dveh turističnih agencij; poslovalni-
ci nista bili iz prej omenjenih turističnih agencij. V pilotno raziskavo smo
vključili enega lastnika iz dveh turističnih agencij, enega managerja turi-
stične agencije, enega vodjo turistične agencije in pet drugih zaposlenih v
teh turističnih agencijah, v dveh poslovalnicah turističnih agencij pa smo
vključili dve vodji in tri zaposlene. S pilotno raziskavo smo ugotovili, da je
zelo smiselno pisno razložiti posamezne termine, ki so predmet raziskave
(emitivni in receptivni turizem, ROA, ROE, ROI ipd.), saj s tem bistveno
prispevamo k razumevanju anketnih vprašanj in posledično obstaja zelo
velika verjetnost, da respondenti na posamezna anketna vprašanja odgo-
vorijo tako, kot je značilno za njihovo turistično agencijo/poslovalnico.