Page 123 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 123
94, str. 4) govori o turističnem proizvodu kot o "košarici" izbranih dobrin,
med katere spadajo tako privlačnosti in ambient kot vsi izdelki in storitve, ki
omogočajo bivanje turista v destinaciji. Pri tem odmisli pot do destinacije in
nazaj in praktično enači turistični proizvod in destinacijo. Hkrati pa poudarja,
da je za lažjo analizo smiselno ločevati košarico samo, s čimer ima v mislih
infrastrukturo, od njene vsebine, t. j. storitev in doživetij.
Turistična destinacija je torej z vidika povpraševanja prostorsko in
vsebinsko zaokrožen sklop proizvodov, storitev in drugih za turiste
pomembnih resursov – to je t.i. ITP (integralni turistični proizvod), ki
omogoča turistom celovito turistično doživetje (Konecnik, Gartner, 2007;
Murphy, Pritchard. Smith, 2000). S ponudbene strani lahko turistično
destinacijo razumemo kot prostorsko omejeno konkurenčno enoto (Bieger,
2000), ki je lahko omejena fizično, politično ali tržno (Kotler, Bowen,
Makens, 1999, 648). Ritchie in Crouch (2000, 1) menita, da je destinacija
najpomembnejša raven konkurenčnosti v turizmu. Njeno konkurenčno
sposobnost določajo: osnovni pogoji za turistično dejavnost, kot so splošna
in turistična infrastruktura, dostop itd., privlačnosti, destinacijski
management, politika, načrtovanje in razvoj destinacije ter drugi dejavniki,
kot so lokacija, cene, varnost, imidž idr. (Ritchie, Crouch in Hudson, 2001,
str. 2).
Murphy, Pritchard in Smith (2000) vidijo posrečeno analogijo med
turistično destinacijo in trgovino, ki nudi na omejenem prostoru vrsto
različnih proizvodov, med katerimi kupec – v primeru destinacije turist –
izbira. Čeprav različni kupci ne kupujejo enakih artiklov (in seveda ne
vseh), so nekatere značilnosti trgovine, kot so imidž, urejenost, širina
izbire, raven cen itd., pomembne za vse. Podobno kot v trgovini kupci
sooblikujejo ambient trgovine, tudi turisti v destinaciji sooblikujejo
turistično destinacijo in njeno doživljanje za ostale turiste (Swarbrooke,
2002, str. 43).
V destinaciji nudi turistom svoje proizvode več bolj ali manj samostojnih
podjetij. Tista, katerih dejavnosti se pokrivajo, so med seboj načeloma v
konkurenčnem odnosu, ostala pa predstavljajo ponudnike komplementarnih
proizvodov. Kljub temu, da posamezna podjetja – za turiste ponudniki delnih
turističnih proizvodov poslujejo samostojno, je njihova uspešnost v veliki
meri pogojena z značilnostmi in delovanjem ostalih ponudnikov in destinacije
kot celote. V kolikor ponudba delnih proizvodov v destinaciji ni
uravnovešena, konsistentna in pravilno predstavljena, še tako dobro delo
posameznega podjetja ne zagotavlja uspešnosti. Strateški razvoj,
121
med katere spadajo tako privlačnosti in ambient kot vsi izdelki in storitve, ki
omogočajo bivanje turista v destinaciji. Pri tem odmisli pot do destinacije in
nazaj in praktično enači turistični proizvod in destinacijo. Hkrati pa poudarja,
da je za lažjo analizo smiselno ločevati košarico samo, s čimer ima v mislih
infrastrukturo, od njene vsebine, t. j. storitev in doživetij.
Turistična destinacija je torej z vidika povpraševanja prostorsko in
vsebinsko zaokrožen sklop proizvodov, storitev in drugih za turiste
pomembnih resursov – to je t.i. ITP (integralni turistični proizvod), ki
omogoča turistom celovito turistično doživetje (Konecnik, Gartner, 2007;
Murphy, Pritchard. Smith, 2000). S ponudbene strani lahko turistično
destinacijo razumemo kot prostorsko omejeno konkurenčno enoto (Bieger,
2000), ki je lahko omejena fizično, politično ali tržno (Kotler, Bowen,
Makens, 1999, 648). Ritchie in Crouch (2000, 1) menita, da je destinacija
najpomembnejša raven konkurenčnosti v turizmu. Njeno konkurenčno
sposobnost določajo: osnovni pogoji za turistično dejavnost, kot so splošna
in turistična infrastruktura, dostop itd., privlačnosti, destinacijski
management, politika, načrtovanje in razvoj destinacije ter drugi dejavniki,
kot so lokacija, cene, varnost, imidž idr. (Ritchie, Crouch in Hudson, 2001,
str. 2).
Murphy, Pritchard in Smith (2000) vidijo posrečeno analogijo med
turistično destinacijo in trgovino, ki nudi na omejenem prostoru vrsto
različnih proizvodov, med katerimi kupec – v primeru destinacije turist –
izbira. Čeprav različni kupci ne kupujejo enakih artiklov (in seveda ne
vseh), so nekatere značilnosti trgovine, kot so imidž, urejenost, širina
izbire, raven cen itd., pomembne za vse. Podobno kot v trgovini kupci
sooblikujejo ambient trgovine, tudi turisti v destinaciji sooblikujejo
turistično destinacijo in njeno doživljanje za ostale turiste (Swarbrooke,
2002, str. 43).
V destinaciji nudi turistom svoje proizvode več bolj ali manj samostojnih
podjetij. Tista, katerih dejavnosti se pokrivajo, so med seboj načeloma v
konkurenčnem odnosu, ostala pa predstavljajo ponudnike komplementarnih
proizvodov. Kljub temu, da posamezna podjetja – za turiste ponudniki delnih
turističnih proizvodov poslujejo samostojno, je njihova uspešnost v veliki
meri pogojena z značilnostmi in delovanjem ostalih ponudnikov in destinacije
kot celote. V kolikor ponudba delnih proizvodov v destinaciji ni
uravnovešena, konsistentna in pravilno predstavljena, še tako dobro delo
posameznega podjetja ne zagotavlja uspešnosti. Strateški razvoj,
121
