Page 112 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 112
študijski večeri
Po prvem poglavju Geneze imamo človeka, ustvarjenega po božji po-
dobi, v dveh oblikah: »moškega in žensko je ustvaril«. A nemška zako-
nodaja, torej zakonodaja države, v kateri so v vladi kot seniorski part
ner krščanski demokrati, je v rojstni list poleg dveh spolov vnesla še
tretjega. Namenjen je novorojenim otrokom, katerih spol ni nedvoumno
ugotovljiv. V odstotku je njihov delež primerljiv odstotku rdečelascev.
Njihov izvor ni enoten, pojasni pa ga biologija.
En del izvira iz števila kromosomov. Pri razmnoževanju mnogoceli-
čarjev se pri rastlinah in živalih izmenjujeta dve generaciji: ena ima kro-
mosome v dvojnem setu (diploid) – pri človeku 46 oziroma 23 parov –,
druga pa je haploidna, ima torej enojni set, pri človeku 23 kromosomov.
Kot lepo vidimo npr. pri ribah, gre za samostojno generacijo, ki se tam
sreča v vodi, haploidno jajčece in haploidna semenčica se pri ribah tam
združita v zigoto. Pri sesalcih sta življenje haploidne generacije in njen
konec z združitvijo v zigoto prenesena v varno zavetje, zigota se razvija
v priklopu na organizem matere. Toda način, kako nastaneta haploida,
torej jajčece in semenčica, ostaja zapleten. Tako v jajčnikih kot v testisih
se zarodne celice najprej nekajkrat normalno delijo (ekvacijska delitev ali
mitoza), potem pa sledi redukcijska delitev ali meioza, v kateri iz celic s
človeškimi 23 pari nastane haploidno jajčece oziroma haploidni spermi-
ji s 23 kromosomi. Če je šlo vse po sreči, imamo tu po zadnjih dveh de-
litvah jajčece s setom 22 avtosomov in s heterosomom X, semenčice pa
po dve s setom 22 + X in dve s setom 22 + Y. Lahko pa se pri redukcij-
ski delitvi kaj ponesreči, npr. eden od parov se ne razdeli, tako da dobi-
mo nesimetričen rezultat: ena celica ima skupno 24 kromosomov, druga
pa 22. To se lahko zgodi pri različnih kromosomih. Ob oploditvi dobi-
mo v prvem primeru trisomijo (eden od kromosomov ni v paru, tem-
več je v troje), v drugem primeru pa monosomijo (eden od kromosomov
je ostal brez para). Med trisomijami je najbolj znan Downov sindrom.
Toda tudi kromosomski par XX oziroma XY se lahko napačno razdeli,
tako da imamo jajčeca oziroma semenčice s sestavo 22 + XX, semenči-
ce s sestavo 22 + XY ali 22 + YY ter jajčeca oziroma semenčice s sesta-
vo 22 + 0. Rezultat so zigote s 47 kromosomi: triplo-X sindrom (XXX),
Klinefelterjev sindrom (XXY) in XYY sindrom; in pa zigota s 45 kromo-
110
Po prvem poglavju Geneze imamo človeka, ustvarjenega po božji po-
dobi, v dveh oblikah: »moškega in žensko je ustvaril«. A nemška zako-
nodaja, torej zakonodaja države, v kateri so v vladi kot seniorski part
ner krščanski demokrati, je v rojstni list poleg dveh spolov vnesla še
tretjega. Namenjen je novorojenim otrokom, katerih spol ni nedvoumno
ugotovljiv. V odstotku je njihov delež primerljiv odstotku rdečelascev.
Njihov izvor ni enoten, pojasni pa ga biologija.
En del izvira iz števila kromosomov. Pri razmnoževanju mnogoceli-
čarjev se pri rastlinah in živalih izmenjujeta dve generaciji: ena ima kro-
mosome v dvojnem setu (diploid) – pri človeku 46 oziroma 23 parov –,
druga pa je haploidna, ima torej enojni set, pri človeku 23 kromosomov.
Kot lepo vidimo npr. pri ribah, gre za samostojno generacijo, ki se tam
sreča v vodi, haploidno jajčece in haploidna semenčica se pri ribah tam
združita v zigoto. Pri sesalcih sta življenje haploidne generacije in njen
konec z združitvijo v zigoto prenesena v varno zavetje, zigota se razvija
v priklopu na organizem matere. Toda način, kako nastaneta haploida,
torej jajčece in semenčica, ostaja zapleten. Tako v jajčnikih kot v testisih
se zarodne celice najprej nekajkrat normalno delijo (ekvacijska delitev ali
mitoza), potem pa sledi redukcijska delitev ali meioza, v kateri iz celic s
človeškimi 23 pari nastane haploidno jajčece oziroma haploidni spermi-
ji s 23 kromosomi. Če je šlo vse po sreči, imamo tu po zadnjih dveh de-
litvah jajčece s setom 22 avtosomov in s heterosomom X, semenčice pa
po dve s setom 22 + X in dve s setom 22 + Y. Lahko pa se pri redukcij-
ski delitvi kaj ponesreči, npr. eden od parov se ne razdeli, tako da dobi-
mo nesimetričen rezultat: ena celica ima skupno 24 kromosomov, druga
pa 22. To se lahko zgodi pri različnih kromosomih. Ob oploditvi dobi-
mo v prvem primeru trisomijo (eden od kromosomov ni v paru, tem-
več je v troje), v drugem primeru pa monosomijo (eden od kromosomov
je ostal brez para). Med trisomijami je najbolj znan Downov sindrom.
Toda tudi kromosomski par XX oziroma XY se lahko napačno razdeli,
tako da imamo jajčeca oziroma semenčice s sestavo 22 + XX, semenči-
ce s sestavo 22 + XY ali 22 + YY ter jajčeca oziroma semenčice s sesta-
vo 22 + 0. Rezultat so zigote s 47 kromosomi: triplo-X sindrom (XXX),
Klinefelterjev sindrom (XXY) in XYY sindrom; in pa zigota s 45 kromo-
110
