Page 115 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 115
božidar debenjak
Od modernih vprašanj v Bibliji pogrešamo menjavo spola, saj ta tak-
rat biotehnološko ni bila mogoča.
Odnos do transvestije je bil del odnosa do drugih religij, zaostroval
se je z verskimi reformami, ki so judovsko vero razmejevale nasproti re-
ligijam okolice. Transvestija je bila stalni del kulta Astarte, na praznik
sta se oba spola preoblekla v nasprotnega. Kot del Astartinega kulta je
bila po omenjenih reformah »nečistovanje«, torej za Jude nesprejemlji-
va. Prepoved se glasi:
Ženska naj ne nosi moške obleke in moški naj si ne oblači ženskih
oblačil, kajti gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, kdor to dela. (5 Mz 22,3)
Ko je Luther razglasil, da je edino veljavno izhodišče Biblija (sola
scriptura), je obenem razdelil predpise, ki jih vsebuje, na tri kategorije:
ceremoniales se nanašajo na takratne judovske običaje in obrede, judici
ales so pravni predpisi za takratno judovsko ljudstvo, morales pa se na-
našajo na etična vprašanja in so trajno obvezujoči. A tudi to, kaj naj vel
ja za moralnoobvezujoče, ni nekaj negibnega. V sedemdesetih letih 19.
stoletja je bil v ZDA strogo prepovedan crossdressing, torej moška ob-
lačila za ženske in ženska za moške, gornji biblični stavek so torej šteli
med morales; odprava te prepovedi je bil eden od ciljev feministk. Vmes
je tudi v Ameriki ta prepoved zdrsnila v eno od neobvezujočih kategorij.
Naravoslovna dejstva in kulturne spremembe so podlaga za novo vred-
notenje bibličnih predpisov.
To velja tudi, denimo, za istospolne odnose; biblična prepoved je ve-
zana na odklanjanje vsega, kar je značilno za druge kulte, seks s sveče-
nikom pa je bil del kanaanskih in mezopotamskih kultov. Značilno si v
Levitiku sledita vrstici o prepovedi žrtvovanja otrok Molohu in »ležan
ja z moškim kakor se leži z žensko« (3 Mz 18,21–22). A odkar je znano,
da je tudi v živalskem svetu zastopana homoseksualnost, med ljudmi pa
zajema 3–5 % oseb enega ali drugega spola, se spreminja tudi odnos do
zadevne biblične prepovedi; v anglikanski Cerkvi je en del posvetil ho-
moseksualca za škofa, druge protestantske Cerkve so bolj zadržane, v
rimski Cerkvi pa se debata komaj začenja.
113
Od modernih vprašanj v Bibliji pogrešamo menjavo spola, saj ta tak-
rat biotehnološko ni bila mogoča.
Odnos do transvestije je bil del odnosa do drugih religij, zaostroval
se je z verskimi reformami, ki so judovsko vero razmejevale nasproti re-
ligijam okolice. Transvestija je bila stalni del kulta Astarte, na praznik
sta se oba spola preoblekla v nasprotnega. Kot del Astartinega kulta je
bila po omenjenih reformah »nečistovanje«, torej za Jude nesprejemlji-
va. Prepoved se glasi:
Ženska naj ne nosi moške obleke in moški naj si ne oblači ženskih
oblačil, kajti gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, kdor to dela. (5 Mz 22,3)
Ko je Luther razglasil, da je edino veljavno izhodišče Biblija (sola
scriptura), je obenem razdelil predpise, ki jih vsebuje, na tri kategorije:
ceremoniales se nanašajo na takratne judovske običaje in obrede, judici
ales so pravni predpisi za takratno judovsko ljudstvo, morales pa se na-
našajo na etična vprašanja in so trajno obvezujoči. A tudi to, kaj naj vel
ja za moralnoobvezujoče, ni nekaj negibnega. V sedemdesetih letih 19.
stoletja je bil v ZDA strogo prepovedan crossdressing, torej moška ob-
lačila za ženske in ženska za moške, gornji biblični stavek so torej šteli
med morales; odprava te prepovedi je bil eden od ciljev feministk. Vmes
je tudi v Ameriki ta prepoved zdrsnila v eno od neobvezujočih kategorij.
Naravoslovna dejstva in kulturne spremembe so podlaga za novo vred-
notenje bibličnih predpisov.
To velja tudi, denimo, za istospolne odnose; biblična prepoved je ve-
zana na odklanjanje vsega, kar je značilno za druge kulte, seks s sveče-
nikom pa je bil del kanaanskih in mezopotamskih kultov. Značilno si v
Levitiku sledita vrstici o prepovedi žrtvovanja otrok Molohu in »ležan
ja z moškim kakor se leži z žensko« (3 Mz 18,21–22). A odkar je znano,
da je tudi v živalskem svetu zastopana homoseksualnost, med ljudmi pa
zajema 3–5 % oseb enega ali drugega spola, se spreminja tudi odnos do
zadevne biblične prepovedi; v anglikanski Cerkvi je en del posvetil ho-
moseksualca za škofa, druge protestantske Cerkve so bolj zadržane, v
rimski Cerkvi pa se debata komaj začenja.
113
