Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 117
božidar debenjak

Seksualno nabito se govori o Jeruzalemu (Ezk 16,7–33) ter Samariji in
Jeruzalemu (Ezk 23,3–20); ob to se nihče ne spotika.

Da pogosto prihaja do porok s polsestrami in z očetovimi ženami, da
se od mož sploh ni zahtevala zakonska zvestoba in da je v starejših ča-
sih često ostala nekaznovana tudi nezvestoba žena, o tem mdr. govorijo
tožbe o številnih zakonolomih (Jer 5,8). Mogočniki so si dali brez okoli-
šev voditi v hišo zakonske žene drugih (2 Sam 3,7 in 11,27). Da je priha-
jalo tudi do incesta z lastnimi hčerami ali sinov z lastno materjo, razvi-
dimo iz zgodbe o Lotovih hčerah (1 Mz 19,31–36), iz prepovedi v Levitiku
(3 Mz 18,7) ter katalogov smrtnih in izgonskih kazni (3 Mz 20,11–16 in
17–21). Da pa prešuštvo v modernejšem pomenu za moža sploh ni štelo
za greh, kažejo mesta o vlačugi Rahabi (Joz 2,1) in o Samsonu pri vlaču-
gi (Sod 16,1) Vlačuganje za denar je bilo nekaj čisto običajnega, saj tudi
Salomon razsoja med dvema vlačugama (1 Kr 3,16–27). Očetje so čes-
to puščali, da so se lastne hčere predajale za denar, kot kaže prepoved
v Levitiku (3 Mz 19,29). Sodomija in pederastija nista bili le sodomitski
pregrehi (1 Mz 19,5), saj ju Levitik prepoveduje (3 Mz 18,22–24) in sank-
cionira s smrtjo (3 Mz 20,13). O posiljevanju lastnega in drugega spola
govori Sodniki 19,22.

Posebno vprašanje pa je kultni seks iz sosednjih kultov pri Izraelcih;
zastarelo se imenuje »tempeljska prostitucija«, uporablja se tudi ime hie­
rodul (moški) in hierodula (ženska); doulos oziroma doule pomeni v
grščini »služabnik« oziroma »služabnica«, hieron pa pomeni »sveto«.
V Starem testamentu je naziv za moškega kadeš in za žensko kedeša.
Naloga teh »služabnikov svetega« je bila, da vernika pripeljejo skozi eks-
tazo orgazma v srečanje z bogom. Številna mesta v peteroknjižju in v
kroniških knjigah, zlasti v obeh knjigah kraljev, kažejo, da je bil do ko-
renitih reform okrog leta 621 pred našim štetjem mogoč tak kult tudi
v službi Jahveja. O stari praksi priča več mest, denimo 1 Mz 38,21–22,
1 Kr 14,24, 15,22, 22,47, 2 Kr 23,7, Oz 4,14, posredno Job 15,14 (iz sloven-
skega prevoda ni razvidno, a beseda je o tem, da tak svečenik ne doča-
ka starosti).

Ker so biblična besedila nastajala skozi tisoč let in bila večkratno
redigirana, so predpisi iz starejših plasti često drugačni od mlajših.

115
   112   113   114   115   116   117   118   119   120   121   122