Page 113 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 113
božidar debenjak
somi: Turnerjev sindrom (X0). Teoretsko možnega sindroma Y0 ni, ker
je najbrž letalen. Vse te trisomije so vir večjih fizičnih težav, ne manjših
kot pri Downovem sindromu, a posebno se izražajo kot spolne disfunk-
cije. Turnerjev sindrom pa privede do ženskega habitusa, ki ga v hujših
primerih spremlja krilati vrat.
Drugi del izvira iz genskih mutacij. Najbolj znan je ženski habitus
oseb s kromosomskim parom XY, a z gensko pogojeno rezistenco na
androgene. Iz zgodovine športa je znano, da so takšne osebe izločali iz
ženskih tekmovanj na podlagi »kromatinske reakcije«; njihovi športni
dosežki so bili namreč v ženski konkurenci izjemni.
Tretji del izvira iz deviacij v embrionalnem razvoju. Kot je znano, se
tu zvrstijo podobe naših evolucijskih prednikov, točneje, njihovih zarod
kov. Nekje v evoluciji so bili naši predniki dvospolni; tako se tudi spolni
aparat človeškega zarodka najprej nastavi za oba spola enako, potem pa
se iz istih praorganov razvijejo bodisi deli ženskega bodisi deli moške-
ga spolnega aparata. Tudi tu je mnogo pasti, da se spolni aparat razvi-
je zelo netipično, tja do navideznega ali celo pravega hermafroditizma.
Pri nastajanju penisa je dostikrat nedokončano zapiranje sečne cevi, to-
rej »hipospadija«, v ekstremnem primeru je njen iztok celo na bazi peni-
sa. Obstoji še več disformacij spolnih organov, ki otežujejo prepoznavo
spola. Katere so take, da jih je treba popraviti, kdaj pa je »popravljanje«
škodljivo, je stvar resne presoje. Za večino danes velja, da za posege ni
čas ob rojstvu. Zato je zakonodaja ponekod, denimo v Nemčiji, pri spo-
lu uvedla tri rubrike: moški, ženski, drug.
Spolna identiteta
V bibličnem svetu obstajata dve spolni identiteti: moška in ženska.
Vloga vsakega od obeh spolov je določena. V Starem testamentu je svet
urejen patriarhalno, ženske imajo svoje območje delovanja, o plemen-
skih zadevah pa odločajo polnovredni moški. Kot piše v Devteronomiju,
so to obrezani člani izvoljenega ljudstva, ne mešanci (5 Mz 23,3) ali tujci
(5 Mz 23,4–9). Izključeni so tisti, ki so jim, kot pravi Dalmatin, »moštvo
111
somi: Turnerjev sindrom (X0). Teoretsko možnega sindroma Y0 ni, ker
je najbrž letalen. Vse te trisomije so vir večjih fizičnih težav, ne manjših
kot pri Downovem sindromu, a posebno se izražajo kot spolne disfunk-
cije. Turnerjev sindrom pa privede do ženskega habitusa, ki ga v hujših
primerih spremlja krilati vrat.
Drugi del izvira iz genskih mutacij. Najbolj znan je ženski habitus
oseb s kromosomskim parom XY, a z gensko pogojeno rezistenco na
androgene. Iz zgodovine športa je znano, da so takšne osebe izločali iz
ženskih tekmovanj na podlagi »kromatinske reakcije«; njihovi športni
dosežki so bili namreč v ženski konkurenci izjemni.
Tretji del izvira iz deviacij v embrionalnem razvoju. Kot je znano, se
tu zvrstijo podobe naših evolucijskih prednikov, točneje, njihovih zarod
kov. Nekje v evoluciji so bili naši predniki dvospolni; tako se tudi spolni
aparat človeškega zarodka najprej nastavi za oba spola enako, potem pa
se iz istih praorganov razvijejo bodisi deli ženskega bodisi deli moške-
ga spolnega aparata. Tudi tu je mnogo pasti, da se spolni aparat razvi-
je zelo netipično, tja do navideznega ali celo pravega hermafroditizma.
Pri nastajanju penisa je dostikrat nedokončano zapiranje sečne cevi, to-
rej »hipospadija«, v ekstremnem primeru je njen iztok celo na bazi peni-
sa. Obstoji še več disformacij spolnih organov, ki otežujejo prepoznavo
spola. Katere so take, da jih je treba popraviti, kdaj pa je »popravljanje«
škodljivo, je stvar resne presoje. Za večino danes velja, da za posege ni
čas ob rojstvu. Zato je zakonodaja ponekod, denimo v Nemčiji, pri spo-
lu uvedla tri rubrike: moški, ženski, drug.
Spolna identiteta
V bibličnem svetu obstajata dve spolni identiteti: moška in ženska.
Vloga vsakega od obeh spolov je določena. V Starem testamentu je svet
urejen patriarhalno, ženske imajo svoje območje delovanja, o plemen-
skih zadevah pa odločajo polnovredni moški. Kot piše v Devteronomiju,
so to obrezani člani izvoljenega ljudstva, ne mešanci (5 Mz 23,3) ali tujci
(5 Mz 23,4–9). Izključeni so tisti, ki so jim, kot pravi Dalmatin, »moštvo
111
