Page 210 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 210
kronika
reformacije. Ali ni to na svoj način zavezujoče k nalogi, da svoj primanj-
kljaj v starejši in ugledni – aristokratski – kulturni zgodovini spremin
jamo v prednost manj obremenjene in zalo bolj sproščene in bolj demo-
kratične kulture.
Naj bo dovolj o prispevkih slovenske reformacije in slovenskega pro-
testantizma, pomembnih za slovensko narodno emancipacijo in afirma-
cijo. Več kot upravičeno lahko govorimo o protestantski komponenti
slovenske nacionalne identitete v njeni zgodovinski in aktualni navzoč-
nosti. Že zaradi širše in dolgotrajnejše katoliške tradicije v slovenskem
prostoru seveda ni mogoče reči, da je edina ali prevladujoča, toda brez
nje Slovenci gotovo ne bi bili to, kar smo in kar lahko postanemo. Še po-
sebej, če ob omenjenem upoštevamo še take splošne dosežke in sporo-
čila (slovenskega) protestantizma, kot jih navaja tudi programska listi-
na pravkar ustanovljenega Slovenskega protestantskega društva: načelo
verske in splošne osebne svobode in odgovornosti vsakega posamezni-
ka: verskega in kulturnega pluralizma, medsebojne tolerance in spo-
štovanja med ljudmi znotraj naroda in med narodi, osebne in narodne
samostojnosti in hkrati odprtosti nasproti svetu za sodelovanje, za spre-
jemanje in dajanje; pripravljenosti na tveganje in sprejemanje novega pri
iskanju in ohranjanju temeljnega in bistvenega …
Pri vsem tem gre za učinke in pogoje protestantskega, krščanskega
izročila in sporočila v nekem času in prostoru. Krščansko versko ozna-
nilo je seveda stvar cerkva, v našem primeru protestantskih, in verni-
kov kot vernikov. Toda učinki (in pogoji) tega sporočila v nekem času
in prostoru niso le stvar cerkva, ne zadevajo vernikov le kot vernikov
in ne zadevajo le vernikov. Prav z ozirom na to dejstvo je bilo te dni [14.
oktobra 1994] ustanovljeno Slovensko protestantsko društvo Primoža
Trubarja. Njegova programska naloga, prizadevanje, da v našem pro-
storu in času spoznavamo, ohranjamo in uveljavljamo dosežke (sloven-
skega) protestantizma, lahko združuje tako tiste, ki se čutijo odgovorne
do svojega nacionalnega in družbenega okolja iz svojih osebnih prote-
stantskih verskih izhodišč, kot tiste, ki zaradi nacionalne in družbene
odgovornosti – ne glede na svojo siceršnjo konfesionalnost ali nazor-
208
reformacije. Ali ni to na svoj način zavezujoče k nalogi, da svoj primanj-
kljaj v starejši in ugledni – aristokratski – kulturni zgodovini spremin
jamo v prednost manj obremenjene in zalo bolj sproščene in bolj demo-
kratične kulture.
Naj bo dovolj o prispevkih slovenske reformacije in slovenskega pro-
testantizma, pomembnih za slovensko narodno emancipacijo in afirma-
cijo. Več kot upravičeno lahko govorimo o protestantski komponenti
slovenske nacionalne identitete v njeni zgodovinski in aktualni navzoč-
nosti. Že zaradi širše in dolgotrajnejše katoliške tradicije v slovenskem
prostoru seveda ni mogoče reči, da je edina ali prevladujoča, toda brez
nje Slovenci gotovo ne bi bili to, kar smo in kar lahko postanemo. Še po-
sebej, če ob omenjenem upoštevamo še take splošne dosežke in sporo-
čila (slovenskega) protestantizma, kot jih navaja tudi programska listi-
na pravkar ustanovljenega Slovenskega protestantskega društva: načelo
verske in splošne osebne svobode in odgovornosti vsakega posamezni-
ka: verskega in kulturnega pluralizma, medsebojne tolerance in spo-
štovanja med ljudmi znotraj naroda in med narodi, osebne in narodne
samostojnosti in hkrati odprtosti nasproti svetu za sodelovanje, za spre-
jemanje in dajanje; pripravljenosti na tveganje in sprejemanje novega pri
iskanju in ohranjanju temeljnega in bistvenega …
Pri vsem tem gre za učinke in pogoje protestantskega, krščanskega
izročila in sporočila v nekem času in prostoru. Krščansko versko ozna-
nilo je seveda stvar cerkva, v našem primeru protestantskih, in verni-
kov kot vernikov. Toda učinki (in pogoji) tega sporočila v nekem času
in prostoru niso le stvar cerkva, ne zadevajo vernikov le kot vernikov
in ne zadevajo le vernikov. Prav z ozirom na to dejstvo je bilo te dni [14.
oktobra 1994] ustanovljeno Slovensko protestantsko društvo Primoža
Trubarja. Njegova programska naloga, prizadevanje, da v našem pro-
storu in času spoznavamo, ohranjamo in uveljavljamo dosežke (sloven-
skega) protestantizma, lahko združuje tako tiste, ki se čutijo odgovorne
do svojega nacionalnega in družbenega okolja iz svojih osebnih prote-
stantskih verskih izhodišč, kot tiste, ki zaradi nacionalne in družbene
odgovornosti – ne glede na svojo siceršnjo konfesionalnost ali nazor-
208
