Page 213 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 213
Stati in obstati 15(2019): 211-213
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)211-213
SPOMINSKA PLOŠČA OB 500-LETNICI
REFORMACIJE V LJUBLJANI
Na pobudo Evangeličanske cerkve AV naj bi bila ob 500-letnici re-
formacije ob prenovi Gosposvetske ceste v središču Ljubljane v tlak pred
evangeličansko cerkvijo Primoža Trubarja umeščena velika spominska
plošča. Ker se je prenova ceste zavlekla, je bila trojezična plošča »v hva-
ležen spomin ob 500-letnici reformacije« postavljena šele v drugi polo-
vici leta 2018.
Napis na plošči spominja na začetke in ključne dosežke slovenske re-
formacije in se glasi:
Besede Martina Luthra (1483–1546)
so v 16. stoletju odmevale tudi v Ljubljani in slovenskih
deželah. Njegova zahteva, da se Evangelij oznanja, bere in
posluša v ljudskem jeziku, je spodbudila nastanek »Cerkve
Božje slovenskega jezika« (Trubar). Zanjo in za ljudi tega jezika
so slovenski protestanti Primož Trubar, Adam Bohorič in Jurij
Dalmatin napisali prvi katekizem in abecednik (1550), slovnico,
cerkveni red in prevedli celotno Biblijo (1584). Pri tem so jih
podpirali nemški protestanti doma in v nemških deželah.
V času reformacije ustvarjeni knjižni jezik je imel kasneje
ključno vlogo pri oblikovanju slovenske narodne zavesti.
Slovenskemu besedilu sta dodana prevoda v nemščino in angleščino.
Prevod besedila v nemščino je izraz spoštovanja do Luthra in nemških
podpornikov slovenske reformacije pa tudi dejstva, da je bil v 16. stolet
211
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)211-213
SPOMINSKA PLOŠČA OB 500-LETNICI
REFORMACIJE V LJUBLJANI
Na pobudo Evangeličanske cerkve AV naj bi bila ob 500-letnici re-
formacije ob prenovi Gosposvetske ceste v središču Ljubljane v tlak pred
evangeličansko cerkvijo Primoža Trubarja umeščena velika spominska
plošča. Ker se je prenova ceste zavlekla, je bila trojezična plošča »v hva-
ležen spomin ob 500-letnici reformacije« postavljena šele v drugi polo-
vici leta 2018.
Napis na plošči spominja na začetke in ključne dosežke slovenske re-
formacije in se glasi:
Besede Martina Luthra (1483–1546)
so v 16. stoletju odmevale tudi v Ljubljani in slovenskih
deželah. Njegova zahteva, da se Evangelij oznanja, bere in
posluša v ljudskem jeziku, je spodbudila nastanek »Cerkve
Božje slovenskega jezika« (Trubar). Zanjo in za ljudi tega jezika
so slovenski protestanti Primož Trubar, Adam Bohorič in Jurij
Dalmatin napisali prvi katekizem in abecednik (1550), slovnico,
cerkveni red in prevedli celotno Biblijo (1584). Pri tem so jih
podpirali nemški protestanti doma in v nemških deželah.
V času reformacije ustvarjeni knjižni jezik je imel kasneje
ključno vlogo pri oblikovanju slovenske narodne zavesti.
Slovenskemu besedilu sta dodana prevoda v nemščino in angleščino.
Prevod besedila v nemščino je izraz spoštovanja do Luthra in nemških
podpornikov slovenske reformacije pa tudi dejstva, da je bil v 16. stolet
211
