Page 217 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 217
ZETKI, SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
Stati in obstati 15(2019): 215-228
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)215-228
UDC 94(4)''1618/1648''
Igor Grdina
Tridesetletna vojna
Tridesetletni vojni (1618–1648) so sodobniki večinoma pravili »nemška vojna«, saj
so bila njena osrednja bojišča na ozemlju Svetega rimskega cesarstva nemške narodno-
sti. Toda njen izbruh je povezan predvsem s posebnim položajem dežel češke krone v
tej zapleteni državni strukturi. Karel IV. Luksemburški je v zlati buli leta 1356, ki je bila
najpomembnejši »ustavni« dokument Svetega rimskega cesarstva, volilne kneze izbral
tako, da je imel češki kralj – položaj, ki ga je obvladoval sam – veliko prednost pred vse-
mi drugimi. Dva od posvetnih volilnih knezov (saški, brandenburški) sta bila mejaša
nosilca češke krone, ki je bil veliko močnejši od njiju. Trije cerkveni volilni knezi in po
svetni volilni knez v Palatinatu na zahodu Cesarstva so bili zaradi ekspanzivne Burgu-
ndije tako rekoč obsojeni na navezanost na cesarja. Luksemburžani, ki so obvladovali
dežele češke krone in s tem tudi položaj češkega volilnega kneza, so imeli obsežne po-
sesti tudi na zahodu Cesarstva. Za vse volilne kneze na tem območju so bili velika opo-
ra in garant stabilnosti.
Luksemburžani zaradi izumrtja v moški liniji niso mogli izkoristiti prednosti, ki
jim jih je pri volitvah vladarjev Svetega rimskega cesarstva dajal položaj češkega kralja.
Enako je mogoče reči tudi za njihove neposredne naslednike – zaradi kratkih vladavin
(Albreht II., Ladislav Posmrtnik), zadržkov verske narave (Jurij Poděbradski) ali zapos-
lenosti z obrambo Ogrske pred Turki (Vladislav in Ludvik II. Jagiełłonski). Habsburža-
ni pa so se v polni meri zavedali izjemnega pomena dežel češke krone v strukturi Svete-
ga rimskega cesarstva po izdaji zlate bule Karla IV. Hkrati so lahko med vsemi volilni-
mi glasovi v elektorskem kolegiju sami prišli le do češkega. Zato bi odstavitev Ferdinan-
da II. s češkega prestola v času, ko se je potegoval za izvolitev za rimskega cesarja, uteg-
nila povsem spremeniti ravnotežje v Svetem rimskem cesarstvu. Njegova nadomestitev
215
Stati in obstati 15(2019): 215-228
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)215-228
UDC 94(4)''1618/1648''
Igor Grdina
Tridesetletna vojna
Tridesetletni vojni (1618–1648) so sodobniki večinoma pravili »nemška vojna«, saj
so bila njena osrednja bojišča na ozemlju Svetega rimskega cesarstva nemške narodno-
sti. Toda njen izbruh je povezan predvsem s posebnim položajem dežel češke krone v
tej zapleteni državni strukturi. Karel IV. Luksemburški je v zlati buli leta 1356, ki je bila
najpomembnejši »ustavni« dokument Svetega rimskega cesarstva, volilne kneze izbral
tako, da je imel češki kralj – položaj, ki ga je obvladoval sam – veliko prednost pred vse-
mi drugimi. Dva od posvetnih volilnih knezov (saški, brandenburški) sta bila mejaša
nosilca češke krone, ki je bil veliko močnejši od njiju. Trije cerkveni volilni knezi in po
svetni volilni knez v Palatinatu na zahodu Cesarstva so bili zaradi ekspanzivne Burgu-
ndije tako rekoč obsojeni na navezanost na cesarja. Luksemburžani, ki so obvladovali
dežele češke krone in s tem tudi položaj češkega volilnega kneza, so imeli obsežne po-
sesti tudi na zahodu Cesarstva. Za vse volilne kneze na tem območju so bili velika opo-
ra in garant stabilnosti.
Luksemburžani zaradi izumrtja v moški liniji niso mogli izkoristiti prednosti, ki
jim jih je pri volitvah vladarjev Svetega rimskega cesarstva dajal položaj češkega kralja.
Enako je mogoče reči tudi za njihove neposredne naslednike – zaradi kratkih vladavin
(Albreht II., Ladislav Posmrtnik), zadržkov verske narave (Jurij Poděbradski) ali zapos-
lenosti z obrambo Ogrske pred Turki (Vladislav in Ludvik II. Jagiełłonski). Habsburža-
ni pa so se v polni meri zavedali izjemnega pomena dežel češke krone v strukturi Svete-
ga rimskega cesarstva po izdaji zlate bule Karla IV. Hkrati so lahko med vsemi volilni-
mi glasovi v elektorskem kolegiju sami prišli le do češkega. Zato bi odstavitev Ferdinan-
da II. s češkega prestola v času, ko se je potegoval za izvolitev za rimskega cesarja, uteg-
nila povsem spremeniti ravnotežje v Svetem rimskem cesarstvu. Njegova nadomestitev
215
