Page 218 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 218
povzetki, synopses, ZUSAMMENFASSUNGEN
s Friderikom V. Pfalškim, ki pa je bila povezana s posebnimi razmerami v deželah češke
krone, kjer je bilo doseženo krhko ravnovesje med pripadniki različnih veroizpovedi, je
protestantom dajala večino v elektorskem kolegiju.
Tridesetletna vojna nikoli ni bila enotna; v različnih obdobjih je prizadela različne
regije, prav tako pa je zaobsegla vrsto vzporedno potekajočih spopadov (špansko-nizo-
zemskega, špansko-francoskega na različnih bojiščih od Italije do pirenejskega območ
ja), ki se vsi niti niso končali z westfalskim mirom.
Ta vojna sklepa obdobje klasičnih spopadov fevdalne dobe in začenja moderne voj-
ne. Zlasti totalnost (uničevanje gospodarstva posameznih dežel) in absolutnost spopa-
da, ki poteka na vseh ravneh (od oboroženega do propagandnega boja), kažeta pot v pri-
hodnost vojskovanja. Dejansko sta prav absolutnost in totalnost vojne vodili do njene-
ga razpada na vrsto vzporedno potekajočih oboroženih konfliktov, saj so v skrajni stiski
posamezni vladarji in mesta iskali rešitev predvsem zase. To je vodilo do vrste nenavad
nih povezav prek verskih ločnic v različnih obdobjih vojne.
Tridesetletna vojna je bila velika preizkušnja mozaičnega reda, ki je Evropo ločeval
od drugih, k imperialnemu monumentalizmu nagnjenih con planeta. Pokazalo se je, da
je sestavljeni red tudi v novem veku vsaj najmanj slaba – če že ne tudi najboljša – rešitev
za staro celino. Vojne dveh kraljev Ludvikov – XIV. in XV. –, Napoleona I. ter svetovna
spopada 20. stoletja tega niso spremenili.
Vera je bila brez dvoma emblem tridesetletne vojne. A potem ko je bojevanje po
stalo način preživetja in včasih celo bogatenja, so se predstave o njeni verski utemeljitvi
in naravi vse bolj gubile.
Vera je ob sklenitvi westfalskega miru v imenu presvete Trojice spet postala osrednja
vodnica ljudi. Značilno je bila tako v katoliškem kot v protestantskem svetu druga polo-
vica 17. stoletja čas okrepljene pobožnosti. Tudi zato je potem razsvetljenstvo lahko po
stalo skoraj stoodstotni kontrast svetu, kakršen je bil pred njim.
Ključne besede: tridesetletna vojna, zlata bula Karla IV., westfalski mir
The Thirty Years’ War
The Thirty Years’ War (1618–1648) was mostly termed the “German War” by con-
temporaries, since its central battlefields were on the German territory of the Holy Ro-
man Empire. But the outbreak of this war was primarily connected with the special sit-
uation of the provinces of the Bohemian Crown within this complex state structure.
Charles IV of Luxembourg, in the Golden Bull of 1356, which was the most important
“constitutional” document of the Holy Roman Empire, selected the prince electors in
such a way that the Bohemian king – a position which he controlled himself – had great
priority over all the others. Two of the secular prince electors (Saxony, Brandenburg)
were bordering neighbours of the bearer of the Bohemian Crown, who was much more
powerful than them. Three ecclesiastical prince electors and the secular prince elector
216
s Friderikom V. Pfalškim, ki pa je bila povezana s posebnimi razmerami v deželah češke
krone, kjer je bilo doseženo krhko ravnovesje med pripadniki različnih veroizpovedi, je
protestantom dajala večino v elektorskem kolegiju.
Tridesetletna vojna nikoli ni bila enotna; v različnih obdobjih je prizadela različne
regije, prav tako pa je zaobsegla vrsto vzporedno potekajočih spopadov (špansko-nizo-
zemskega, špansko-francoskega na različnih bojiščih od Italije do pirenejskega območ
ja), ki se vsi niti niso končali z westfalskim mirom.
Ta vojna sklepa obdobje klasičnih spopadov fevdalne dobe in začenja moderne voj-
ne. Zlasti totalnost (uničevanje gospodarstva posameznih dežel) in absolutnost spopa-
da, ki poteka na vseh ravneh (od oboroženega do propagandnega boja), kažeta pot v pri-
hodnost vojskovanja. Dejansko sta prav absolutnost in totalnost vojne vodili do njene-
ga razpada na vrsto vzporedno potekajočih oboroženih konfliktov, saj so v skrajni stiski
posamezni vladarji in mesta iskali rešitev predvsem zase. To je vodilo do vrste nenavad
nih povezav prek verskih ločnic v različnih obdobjih vojne.
Tridesetletna vojna je bila velika preizkušnja mozaičnega reda, ki je Evropo ločeval
od drugih, k imperialnemu monumentalizmu nagnjenih con planeta. Pokazalo se je, da
je sestavljeni red tudi v novem veku vsaj najmanj slaba – če že ne tudi najboljša – rešitev
za staro celino. Vojne dveh kraljev Ludvikov – XIV. in XV. –, Napoleona I. ter svetovna
spopada 20. stoletja tega niso spremenili.
Vera je bila brez dvoma emblem tridesetletne vojne. A potem ko je bojevanje po
stalo način preživetja in včasih celo bogatenja, so se predstave o njeni verski utemeljitvi
in naravi vse bolj gubile.
Vera je ob sklenitvi westfalskega miru v imenu presvete Trojice spet postala osrednja
vodnica ljudi. Značilno je bila tako v katoliškem kot v protestantskem svetu druga polo-
vica 17. stoletja čas okrepljene pobožnosti. Tudi zato je potem razsvetljenstvo lahko po
stalo skoraj stoodstotni kontrast svetu, kakršen je bil pred njim.
Ključne besede: tridesetletna vojna, zlata bula Karla IV., westfalski mir
The Thirty Years’ War
The Thirty Years’ War (1618–1648) was mostly termed the “German War” by con-
temporaries, since its central battlefields were on the German territory of the Holy Ro-
man Empire. But the outbreak of this war was primarily connected with the special sit-
uation of the provinces of the Bohemian Crown within this complex state structure.
Charles IV of Luxembourg, in the Golden Bull of 1356, which was the most important
“constitutional” document of the Holy Roman Empire, selected the prince electors in
such a way that the Bohemian king – a position which he controlled himself – had great
priority over all the others. Two of the secular prince electors (Saxony, Brandenburg)
were bordering neighbours of the bearer of the Bohemian Crown, who was much more
powerful than them. Three ecclesiastical prince electors and the secular prince elector
216
