Page 222 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 222
povzetki, synopses, ZUSAMMENFASSUNGEN
paradigem, ki so evropsko učeno kulturo zaznamovale pred nastopom reformacije, ter
kulturnozgodovinsko interpretacijo političnega, verskega in kulturnega koncepta trans-
latio. Za Primoža Trubarja je bilo značilno, da je nemški in/ali latinski izvirnik v sloven-
skem jeziku (po)ustvaril še enkrat, da je izdelal tekst, za katerega je menil, da avtentično
reprezentira pomen izvirnika, toda zavoljo besedilne jasnosti/razumljivosti za predpos-
tavljanega bralca, nevajenega nemškega teološkega sloga, z drugačnimi in številnejšimi
izrazili, kot jih mogel Trubar razvideti v izvirniku. Pri prevajanju se je zato posluževal
besedilnih transformacij izvirnika – opisovanja, preubesedovanja, parafraze in razlage s
parabolo –, v zvezi z besedjem pa se je zelo natančno zavedal dvojnic germanizem – slo-
venska beseda, vendar se germanizmom namenoma ni želel odpovedati zaradi splošne
jezikovne rabe, tozadevne pragmatične funkcije njegovih prevodnih besedil in dobrega
razumevanja. Trubar je uporabljal kombinacijo intra- in interjezikovnega prevajanja, in
to celo pri prevajanju Svetega pisma ter simboličnih knjig, kar je s stališča teološke prak
se Trubarjevega časa neobičajno. Svoje prevajalske pristope je pojasnjeval v predgovo-
rih k posameznim izdajam, najizrazitejši topogledni primer pa je prevajanje Confessio
augustana ter drugih tekstnih virov, ki so podlaga za slovensko knjigo Articuli (1562). V
njej je tako v poglavju, ki je izvirno naslovljeno z De votis monachorum (slovensko: Od
clošterskih zalub in oblub), najti obsežnejšo intra- in interjezikovno prevodno transfor-
macijo izvirnega besedilja, in sicer tekstno strukturo, ki je razvita do stilizirane pripovedi
o Antonu Puščavniku in čevljarju. Ta pripoved ima naslednje značilnosti: 1) konciznost
pripovedovanja, 2) skop dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mes-
tu puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarje-
vem domu, kjer dialog poteka), 3) dogajanje, skrčeno pravzaprav na le en sam pripoved
ni prizor, 4) le dve literarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne
pripovedne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet), vrh,
razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama. Misliti je, da se opisana pripo-
vedna struktura skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi naratološkimi razsežnostmi
renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar uporablja preverjeno retorično sredstvo
logosa, speto z induktivnim sklepanjem – literarno sfabulirani primer, pripovedno raz-
vit do stopnje (stilizirane) novele. O navedeni pasaži Articulov je glede na sedanjo polno
dostopnost vseh slovenskih besedil Primoža Trubarja mogoče zatrditi, da gre za prvi to-
vrstni literarni zapis v slovenski književnosti, za prvo slovensko novelo, ki pa ni imela pri-
marne estetske, temveč retorično argumentativno, tj. informativno funkcijo.
Ključne besede: Primož Trubar, Sveto pismo, prevajanje, paradigme, prva sloven-
ska novela
Trubar’s Bible in cultural-historical context - between translation and writing
The main textual process that brought about the origins of Primož Trubar’s work,
and thus of Slovene literature, was translation. The treatise presents the analysis of
220
paradigem, ki so evropsko učeno kulturo zaznamovale pred nastopom reformacije, ter
kulturnozgodovinsko interpretacijo političnega, verskega in kulturnega koncepta trans-
latio. Za Primoža Trubarja je bilo značilno, da je nemški in/ali latinski izvirnik v sloven-
skem jeziku (po)ustvaril še enkrat, da je izdelal tekst, za katerega je menil, da avtentično
reprezentira pomen izvirnika, toda zavoljo besedilne jasnosti/razumljivosti za predpos-
tavljanega bralca, nevajenega nemškega teološkega sloga, z drugačnimi in številnejšimi
izrazili, kot jih mogel Trubar razvideti v izvirniku. Pri prevajanju se je zato posluževal
besedilnih transformacij izvirnika – opisovanja, preubesedovanja, parafraze in razlage s
parabolo –, v zvezi z besedjem pa se je zelo natančno zavedal dvojnic germanizem – slo-
venska beseda, vendar se germanizmom namenoma ni želel odpovedati zaradi splošne
jezikovne rabe, tozadevne pragmatične funkcije njegovih prevodnih besedil in dobrega
razumevanja. Trubar je uporabljal kombinacijo intra- in interjezikovnega prevajanja, in
to celo pri prevajanju Svetega pisma ter simboličnih knjig, kar je s stališča teološke prak
se Trubarjevega časa neobičajno. Svoje prevajalske pristope je pojasnjeval v predgovo-
rih k posameznim izdajam, najizrazitejši topogledni primer pa je prevajanje Confessio
augustana ter drugih tekstnih virov, ki so podlaga za slovensko knjigo Articuli (1562). V
njej je tako v poglavju, ki je izvirno naslovljeno z De votis monachorum (slovensko: Od
clošterskih zalub in oblub), najti obsežnejšo intra- in interjezikovno prevodno transfor-
macijo izvirnega besedilja, in sicer tekstno strukturo, ki je razvita do stilizirane pripovedi
o Antonu Puščavniku in čevljarju. Ta pripoved ima naslednje značilnosti: 1) konciznost
pripovedovanja, 2) skop dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mes-
tu puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarje-
vem domu, kjer dialog poteka), 3) dogajanje, skrčeno pravzaprav na le en sam pripoved
ni prizor, 4) le dve literarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne
pripovedne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet), vrh,
razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama. Misliti je, da se opisana pripo-
vedna struktura skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi naratološkimi razsežnostmi
renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar uporablja preverjeno retorično sredstvo
logosa, speto z induktivnim sklepanjem – literarno sfabulirani primer, pripovedno raz-
vit do stopnje (stilizirane) novele. O navedeni pasaži Articulov je glede na sedanjo polno
dostopnost vseh slovenskih besedil Primoža Trubarja mogoče zatrditi, da gre za prvi to-
vrstni literarni zapis v slovenski književnosti, za prvo slovensko novelo, ki pa ni imela pri-
marne estetske, temveč retorično argumentativno, tj. informativno funkcijo.
Ključne besede: Primož Trubar, Sveto pismo, prevajanje, paradigme, prva sloven-
ska novela
Trubar’s Bible in cultural-historical context - between translation and writing
The main textual process that brought about the origins of Primož Trubar’s work,
and thus of Slovene literature, was translation. The treatise presents the analysis of
220
