Page 56 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 56
razprave, študije
jenje moči med letoma 1618 in 1648, ki je že med svojim potekom podrlo
vsako iluzijo, da ga je v prvi vrsti povzročila vera. Ta je bila predvsem
njegov emblem. Seveda so zlasti v začetku mnogi odhajali na bojišče z
mislijo, da gre res za vprašanja vere. Toda potem ko je vojna postala na-
čin preživetja in včasih celo bogatenja, so se takšne misli, ki so jih nekaj
časa gojili tudi ljudje na hodnikih oblasti, vse bolj izgubljale v hrumen
ju trum oborožencev. Spopad je bil iz dneva v dan očitneje stvar ze-
meljskih kraljestev.
Vera je ob sklenitvi miru v imenu presvete Trojice spet postala osred
nja vodnica ljudi (Wilson 2010b, 303–23). Značilno je bila tako v katoli-
škem kot v protestantskem svetu druga polovica 17. stoletja čas okreplje-
ne pobožnosti. Tudi zato je potem razsvetljenstvo lahko postalo skoraj
stoodstotni kontrast svetu, kakršen je bil pred njim.36
literatura
Albrecht, Dieter. 1998. Maximilian I. von Bayern 1573–1651. München: R. Oldenbo
urg Verlag.
Barudio, Günther. 1998. Gustav Adolf der Grosse. Eine politische Biographie. Frankfurt
am Main: Fischer Taschenbuch Verlag.
Bernecker, Walther L. 2006. Spanische Geschichte. Vom 15. Jahrhundert bis zur Ge
genwart. München: Verlag C. H. Beck.
Bilek, Tomáš V. 1882. Dějiny konfiskací v Čechách po r. 1618. Praga: komisijska založ-
ba Františka Řivnača.
Bireley, Robert. 2014. Ferdinand II. Counter-Reformation Emperor, 1578–1635. New
York: Cambridge University Press.
Birmingham, David. 2004. Povijest Portugala. Zagreb: Grapa.
Bokesová-Uherová, Mária. 1966. Ján Jessenius 1566–1621. Bratislava: Vydavateľstvo
Slovenskej akadémie vied.
36 Razprava, ki je zrasla iz predavanja v organizaciji Protestantskega društva Primož
Trubar 20. junija 2018, je deloma nastala v okviru izpolnjevanja programa P6-
0094 Biografije, mentalitete, epohe, ki ga iz sredstev proračuna Republike Slove-
nije financira ARRS, ter kot posledica avtorjeve zaposlenosti na AMEU. Avtor se
zahvaljuje Marku Kerševanu, Božidarju Debenjaku in Jonatanu Vinklerju za vse
vzpodbude pri pisanju.
54
jenje moči med letoma 1618 in 1648, ki je že med svojim potekom podrlo
vsako iluzijo, da ga je v prvi vrsti povzročila vera. Ta je bila predvsem
njegov emblem. Seveda so zlasti v začetku mnogi odhajali na bojišče z
mislijo, da gre res za vprašanja vere. Toda potem ko je vojna postala na-
čin preživetja in včasih celo bogatenja, so se takšne misli, ki so jih nekaj
časa gojili tudi ljudje na hodnikih oblasti, vse bolj izgubljale v hrumen
ju trum oborožencev. Spopad je bil iz dneva v dan očitneje stvar ze-
meljskih kraljestev.
Vera je ob sklenitvi miru v imenu presvete Trojice spet postala osred
nja vodnica ljudi (Wilson 2010b, 303–23). Značilno je bila tako v katoli-
škem kot v protestantskem svetu druga polovica 17. stoletja čas okreplje-
ne pobožnosti. Tudi zato je potem razsvetljenstvo lahko postalo skoraj
stoodstotni kontrast svetu, kakršen je bil pred njim.36
literatura
Albrecht, Dieter. 1998. Maximilian I. von Bayern 1573–1651. München: R. Oldenbo
urg Verlag.
Barudio, Günther. 1998. Gustav Adolf der Grosse. Eine politische Biographie. Frankfurt
am Main: Fischer Taschenbuch Verlag.
Bernecker, Walther L. 2006. Spanische Geschichte. Vom 15. Jahrhundert bis zur Ge
genwart. München: Verlag C. H. Beck.
Bilek, Tomáš V. 1882. Dějiny konfiskací v Čechách po r. 1618. Praga: komisijska založ-
ba Františka Řivnača.
Bireley, Robert. 2014. Ferdinand II. Counter-Reformation Emperor, 1578–1635. New
York: Cambridge University Press.
Birmingham, David. 2004. Povijest Portugala. Zagreb: Grapa.
Bokesová-Uherová, Mária. 1966. Ján Jessenius 1566–1621. Bratislava: Vydavateľstvo
Slovenskej akadémie vied.
36 Razprava, ki je zrasla iz predavanja v organizaciji Protestantskega društva Primož
Trubar 20. junija 2018, je deloma nastala v okviru izpolnjevanja programa P6-
0094 Biografije, mentalitete, epohe, ki ga iz sredstev proračuna Republike Slove-
nije financira ARRS, ter kot posledica avtorjeve zaposlenosti na AMEU. Avtor se
zahvaljuje Marku Kerševanu, Božidarju Debenjaku in Jonatanu Vinklerju za vse
vzpodbude pri pisanju.
54
