Page 61 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 61
Stati in obstati 15(2019): 59-87
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)59-87
Jonatan Vinkler
TRUBARJEVA BIBLIJA
V KULTURNOZGODOVINSKEM KONTEKSTU
– MED PREVAJANJEM IN PISANJEM
Leta 1986 se je del srednjeveške učene societas sodobni zahodni kul-
turi razkril na filmskem platnu. V gibljivih podobah Jeana-Jacquesa
Annauda, ki so bile posnete po istoimenskem kultnem zgodovinskem
romanu Umberta Eca – Ime rože. Misteriozna zgodba s snovjo iz 14. sto-
letja in Seanom Conneryjem v glavni vlogi. O umorih, meniškem živ-
ljenju, ki mu je komajda moč pridati epitet svetostnega. Toda tudi o is-
kanju resnice s teološkega, filozofskega, filološkega in zgodovinskega
stališča. V enem od prizorov se tako na prižnico povzpne slepi menih
Jorge – upodobil ga je Fjodor Šaljapin ml., sin znamenitega ruskega ba-
sista z enakim imenom –, ki svoje samostanske sobrate nagovori z na-
slednjimi besedami:
Po tej skupnosti [...] se že dolgo plazi greh prevzetnosti. Toda kakšne
prevzetnosti? Prevzetnosti oblasti v samostanu, ki je ločen od sveta? Goto-
vo ne. Prevzetnosti bogastva? Bratje moji, preden je svet odmeval od dol-
gih prepirov o uboštvu in lastnini, vse od časov našega ustanovitelja, tudi
tedaj, ko smo imeli vse, nismo imeli ničesar, zakaj naše edino bogastvo je
bilo vedno naše pravilo, naša molitev in naše delo. Naše delo, delo naše-
ga reda in še posebej delo tega samostana pa je med drugim – je v resnici
predvsem – študij in varovanje znanja. Pravim varovanje, ne iskanje, zakaj
znanju, ki je božanska stvar, je lastno, da je popolno in ločeno od samega
začetka, v popolnosti besede, ki govori sebi sami. Pravim varovanje, ne is-
kanje, zakaj znanju, ki je človeška stvar, je lastno, da se je dopolnilo in do-
ločilo v loku stoletij, ki sega od naukov prerokov do tolmačenj cerkvenih
59
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)59-87
Jonatan Vinkler
TRUBARJEVA BIBLIJA
V KULTURNOZGODOVINSKEM KONTEKSTU
– MED PREVAJANJEM IN PISANJEM
Leta 1986 se je del srednjeveške učene societas sodobni zahodni kul-
turi razkril na filmskem platnu. V gibljivih podobah Jeana-Jacquesa
Annauda, ki so bile posnete po istoimenskem kultnem zgodovinskem
romanu Umberta Eca – Ime rože. Misteriozna zgodba s snovjo iz 14. sto-
letja in Seanom Conneryjem v glavni vlogi. O umorih, meniškem živ-
ljenju, ki mu je komajda moč pridati epitet svetostnega. Toda tudi o is-
kanju resnice s teološkega, filozofskega, filološkega in zgodovinskega
stališča. V enem od prizorov se tako na prižnico povzpne slepi menih
Jorge – upodobil ga je Fjodor Šaljapin ml., sin znamenitega ruskega ba-
sista z enakim imenom –, ki svoje samostanske sobrate nagovori z na-
slednjimi besedami:
Po tej skupnosti [...] se že dolgo plazi greh prevzetnosti. Toda kakšne
prevzetnosti? Prevzetnosti oblasti v samostanu, ki je ločen od sveta? Goto-
vo ne. Prevzetnosti bogastva? Bratje moji, preden je svet odmeval od dol-
gih prepirov o uboštvu in lastnini, vse od časov našega ustanovitelja, tudi
tedaj, ko smo imeli vse, nismo imeli ničesar, zakaj naše edino bogastvo je
bilo vedno naše pravilo, naša molitev in naše delo. Naše delo, delo naše-
ga reda in še posebej delo tega samostana pa je med drugim – je v resnici
predvsem – študij in varovanje znanja. Pravim varovanje, ne iskanje, zakaj
znanju, ki je božanska stvar, je lastno, da je popolno in ločeno od samega
začetka, v popolnosti besede, ki govori sebi sami. Pravim varovanje, ne is-
kanje, zakaj znanju, ki je človeška stvar, je lastno, da se je dopolnilo in do-
ločilo v loku stoletij, ki sega od naukov prerokov do tolmačenj cerkvenih
59
