Page 64 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 64
razprave, študije
vključil v izobrazbeni ideal, kot se je tedaj oblikoval znotraj rimske
cerkve. Tako so našle antične svobodne umetnosti gramatika, retori-
ka, aritmetika ... svoje mesto znotraj cerkve: v njej so postale pomožne
discipline – ancillae theologiae. Toda tudi intelektualni preparandij za
prakticiranje prvenstvenega miselnega podviga srednjega veka, teologije.
Ta si za svoj predmet preučevanja kajpak ni jemala neujemljive bežno-
sti, (s)premenljivosti in zato efemernosti sveta ter svetnega, temveč Božje
kot spoznavno materio primo. Pomagale naj bi pri razlagi Svetega pis
ma, intelektualna pot posameznika v učeni kulturi pa je vodila od par-
tikularij h generalijam, od materije k duhu – od »filozofa« k teologu.
Takšna je bila tudi statusna hierarhija fakultet na srednjeveških univer-
zah: na vrhu je bila teološka fakulteta, pod njo sta se zvrstili medicin-
ska in pravna, na najnižjem mestu po družbeni specifični teži pa je bila
artistična (Le Goff 1998, 89). Na isto družbeno konvencijo in razume-
vanje intelektualnih »razmerij moči«, kot se zdi, namiguje tudi Primož
Trubar. Ko namreč v Svetiga Pavla dveh lystih (1561) z robno opombo ko-
mentira 1 Kor 2,1,1 zapiše:
»Ubi incipit philosophus, ibi definit theologus.« En kersčenik nema po
človeski zastopnosti inu modrusti, temuč po Božy bessedi verovati. (Tru-
bar [1561] v Vinkler 2018, 111)
Trubar je kajpak želel poudariti poglavitni pomen Božje besede,
»skrivnosti« Kristusove žrtve na križu za posamičnikovo vero in opra-
vičenje, katere moč da ni zapopadena z družbeno imenitnostjo in uče-
nostjo izrekovalca, sicer pa je navedeno latinsko reklo mogoče interpre-
tirati tudi: Ni mogoče, da bi kdo brez podpore filozofije razumel teologijo.
In, zaradi rabe besede »filozofija« v širšem, tudi: Ni mogoče, da bi kdo
postal izbrušen teolog brez poznavanja humanističnih disciplin. Te je v
tedanji družbi zaobsegala intelektualna kategorija »filozofija« (sedem
1 Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo be
sede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost (navedeno po Slovenskem standardnem
prevodu, https://www.biblija.net). Trubar: INu iest, mui bratie, kadar sem q vom
bil prišal, nesem bil prišal z vissokimi bessedami oli z veliko modrustio vom ozna
novati tu pryčovane Božye.
62
vključil v izobrazbeni ideal, kot se je tedaj oblikoval znotraj rimske
cerkve. Tako so našle antične svobodne umetnosti gramatika, retori-
ka, aritmetika ... svoje mesto znotraj cerkve: v njej so postale pomožne
discipline – ancillae theologiae. Toda tudi intelektualni preparandij za
prakticiranje prvenstvenega miselnega podviga srednjega veka, teologije.
Ta si za svoj predmet preučevanja kajpak ni jemala neujemljive bežno-
sti, (s)premenljivosti in zato efemernosti sveta ter svetnega, temveč Božje
kot spoznavno materio primo. Pomagale naj bi pri razlagi Svetega pis
ma, intelektualna pot posameznika v učeni kulturi pa je vodila od par-
tikularij h generalijam, od materije k duhu – od »filozofa« k teologu.
Takšna je bila tudi statusna hierarhija fakultet na srednjeveških univer-
zah: na vrhu je bila teološka fakulteta, pod njo sta se zvrstili medicin-
ska in pravna, na najnižjem mestu po družbeni specifični teži pa je bila
artistična (Le Goff 1998, 89). Na isto družbeno konvencijo in razume-
vanje intelektualnih »razmerij moči«, kot se zdi, namiguje tudi Primož
Trubar. Ko namreč v Svetiga Pavla dveh lystih (1561) z robno opombo ko-
mentira 1 Kor 2,1,1 zapiše:
»Ubi incipit philosophus, ibi definit theologus.« En kersčenik nema po
človeski zastopnosti inu modrusti, temuč po Božy bessedi verovati. (Tru-
bar [1561] v Vinkler 2018, 111)
Trubar je kajpak želel poudariti poglavitni pomen Božje besede,
»skrivnosti« Kristusove žrtve na križu za posamičnikovo vero in opra-
vičenje, katere moč da ni zapopadena z družbeno imenitnostjo in uče-
nostjo izrekovalca, sicer pa je navedeno latinsko reklo mogoče interpre-
tirati tudi: Ni mogoče, da bi kdo brez podpore filozofije razumel teologijo.
In, zaradi rabe besede »filozofija« v širšem, tudi: Ni mogoče, da bi kdo
postal izbrušen teolog brez poznavanja humanističnih disciplin. Te je v
tedanji družbi zaobsegala intelektualna kategorija »filozofija« (sedem
1 Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo be
sede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost (navedeno po Slovenskem standardnem
prevodu, https://www.biblija.net). Trubar: INu iest, mui bratie, kadar sem q vom
bil prišal, nesem bil prišal z vissokimi bessedami oli z veliko modrustio vom ozna
novati tu pryčovane Božye.
62
