Page 117 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 117
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
oktobra 1965 na Srednji glasbeni šoli Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje v
Ljubljani prvi diplomiral iz glavnega predmeta kitare.73 Toma Šegula je diplomiral leta
1968, leto kasneje pa kot zadnji diplomant v dolgoletni Prekovi pedagoški karieri v
Ljubljani še Primo Soban (1946–2004).74 Stanko Prek je kasneje honorarno pouèeval
kitaro tudi na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, od leta 1974 pa veè let na Muzièki
akademiji v Zagrebu in bil prvi univerzitetni profesor kitare z ozemlja nekdanje
Jugoslavije.75
Preporod slovenske kitaristike in nastanek prvega enotnega uènega naèrta za kitaro
Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil zaznamovan z zaèetkom preporoda
slovenske kitaristike. Zaradi višjih ciljev, kot so urediti status kitare v glasbenih šolah,
izdelati sodoben uèni naèrt, organizirati naèrtno izobra evanje pedagoškega kadra, s
èimer bi povzdignili kvaliteto kitare v Sloveniji in jo tako pribli ali evropski ravni, so se
predstavniki obeh nasprotujoèih si šol zdru ili in na ta naèin dali razvoju kitare na
Slovenskem nov zagon. Hubert Shara in Ljudmil Rus, kot predstavnika Hladkyjeve šole,
ter Toma Šegula in Primo Soban, kot predstavnika Prekove šole, so delovali v Ljubljani
in bili po svojem znanju v precejšnji prednosti pred ostalimi kolegi z drugih koncev
Slovenije.76 Pri njihovem delu jim je bil v veliko pomoè Matija Tercelj, pedagoški
svetovalec za glasbene šole in direktor ZGIBI Ljubljana.77 Ta je 6. novembra 1968 sklical
prvi sestanek aktiva uèiteljev kitare, na katerem so udele enci ocenili trenutno
problematiko pouèevanja kitare v slovenskih glasbenih šolah, si zastavili cilje za njen
preporod, za vodjo aktiva pa izbrali Toma a Šegulo.78
Iz zapisnika seje aktiva lahko ugotovimo, da so v številnih slovenskih glasbenih šolah
takrat e izvajali pouk kitare, vendar pa ne na enak naèin in brez usklajenega uènega
naèrta. Ponekod je potekal pouk skupinsko, drugje individualno, razlièno pa je bilo tudi
trajanje šolske ure.79 Navzoèi so se strinjali, da kitara ni ljudsko glasbilo, ampak je
popolnoma enakovredna ostalim glasbilom, ki jih pouèujejo v glasbenih šolah. Naèin
pouka kitare je potrebno poenotiti in ga izenaèiti z ostalimi glasbili, za veèjo
prepoznavnost glasbila pa je potrebno organizirati javne koncerte in kitaro, kot solistièno
klasièno glasbilo, promovirati tudi s pomoèjo radia in televizije.80 Aktiv kitaristov je
ugotavljal, da veèina pedagogov, ki pouèuje kitaro, ni ustrezno izobra enih in
usposobljenih ter jim je zato v zvezi s tem potrebno priskoèiti na pomoè z rednimi
seminarji, èim prej pa je potrebno izdelati kvaliteten uèni naèrt, ki bo poenotil pouk kitare
v vseh slovenskih glasbenih šolah. Toma Šegula je predlagal komisijo za izdelavo
uènega naèrta, v kateri so sodelovali Anton Èare, Toma Habe, Miroslav Jablanov,
73 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Toma a Šegule.
74 Toma Šegula, »In memoriam Primo Soban«, EPTA bilten, št. 10, Ljubljana: Glasbena šola Viè –
Rudnik, 2005, str. 9.
75 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, n. d., str. 376.
76 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Toma a Šegule.
77 Prav tam.
78 Zapisnik z aktiva uèiteljev kitare s podroèja ZPPS Ljubljana, Ljubljana, 6. november 1968.
79 Prav tam.
80 Prav tam.
117
oktobra 1965 na Srednji glasbeni šoli Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje v
Ljubljani prvi diplomiral iz glavnega predmeta kitare.73 Toma Šegula je diplomiral leta
1968, leto kasneje pa kot zadnji diplomant v dolgoletni Prekovi pedagoški karieri v
Ljubljani še Primo Soban (1946–2004).74 Stanko Prek je kasneje honorarno pouèeval
kitaro tudi na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, od leta 1974 pa veè let na Muzièki
akademiji v Zagrebu in bil prvi univerzitetni profesor kitare z ozemlja nekdanje
Jugoslavije.75
Preporod slovenske kitaristike in nastanek prvega enotnega uènega naèrta za kitaro
Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil zaznamovan z zaèetkom preporoda
slovenske kitaristike. Zaradi višjih ciljev, kot so urediti status kitare v glasbenih šolah,
izdelati sodoben uèni naèrt, organizirati naèrtno izobra evanje pedagoškega kadra, s
èimer bi povzdignili kvaliteto kitare v Sloveniji in jo tako pribli ali evropski ravni, so se
predstavniki obeh nasprotujoèih si šol zdru ili in na ta naèin dali razvoju kitare na
Slovenskem nov zagon. Hubert Shara in Ljudmil Rus, kot predstavnika Hladkyjeve šole,
ter Toma Šegula in Primo Soban, kot predstavnika Prekove šole, so delovali v Ljubljani
in bili po svojem znanju v precejšnji prednosti pred ostalimi kolegi z drugih koncev
Slovenije.76 Pri njihovem delu jim je bil v veliko pomoè Matija Tercelj, pedagoški
svetovalec za glasbene šole in direktor ZGIBI Ljubljana.77 Ta je 6. novembra 1968 sklical
prvi sestanek aktiva uèiteljev kitare, na katerem so udele enci ocenili trenutno
problematiko pouèevanja kitare v slovenskih glasbenih šolah, si zastavili cilje za njen
preporod, za vodjo aktiva pa izbrali Toma a Šegulo.78
Iz zapisnika seje aktiva lahko ugotovimo, da so v številnih slovenskih glasbenih šolah
takrat e izvajali pouk kitare, vendar pa ne na enak naèin in brez usklajenega uènega
naèrta. Ponekod je potekal pouk skupinsko, drugje individualno, razlièno pa je bilo tudi
trajanje šolske ure.79 Navzoèi so se strinjali, da kitara ni ljudsko glasbilo, ampak je
popolnoma enakovredna ostalim glasbilom, ki jih pouèujejo v glasbenih šolah. Naèin
pouka kitare je potrebno poenotiti in ga izenaèiti z ostalimi glasbili, za veèjo
prepoznavnost glasbila pa je potrebno organizirati javne koncerte in kitaro, kot solistièno
klasièno glasbilo, promovirati tudi s pomoèjo radia in televizije.80 Aktiv kitaristov je
ugotavljal, da veèina pedagogov, ki pouèuje kitaro, ni ustrezno izobra enih in
usposobljenih ter jim je zato v zvezi s tem potrebno priskoèiti na pomoè z rednimi
seminarji, èim prej pa je potrebno izdelati kvaliteten uèni naèrt, ki bo poenotil pouk kitare
v vseh slovenskih glasbenih šolah. Toma Šegula je predlagal komisijo za izdelavo
uènega naèrta, v kateri so sodelovali Anton Èare, Toma Habe, Miroslav Jablanov,
73 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Toma a Šegule.
74 Toma Šegula, »In memoriam Primo Soban«, EPTA bilten, št. 10, Ljubljana: Glasbena šola Viè –
Rudnik, 2005, str. 9.
75 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, n. d., str. 376.
76 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Toma a Šegule.
77 Prav tam.
78 Zapisnik z aktiva uèiteljev kitare s podroèja ZPPS Ljubljana, Ljubljana, 6. november 1968.
79 Prav tam.
80 Prav tam.
117
