Page 116 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 116
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
kasneje še dolgo ni znebila. Tako so se v Sloveniji in tudi v drugih republikah nekdanje
Jugoslavije, razen v Srbiji, kjer je bil viden vpliv kitarista dr. Jovana Jovièiæa
(1926–2013), zaèeli odvijati seminarji za vzgojo kitarskih pedagogov. Vodil jih je Stanko
Prek, po mnenju mnogih edini v nekdanji dr avi z ustrezno izobrazbo in znanjem.
Seminarji so potekali teden dni, ob zakljuèku pa so slušatelji opravili izpit, potreben za
dokvalifikacijo za pouèevanje kitare v glasbenih šolah. Dva podobna enotedenska
seminarja, ki so ju ob koncu z izpiti opravili vsi navzoèi slušatelji, sta potekala tudi na
Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje (ZGIBI). Matija Tercelj, takratni ravnatelj
ZGIBI-ja, je kasnejše morebitne ponovitve seminarjev prepreèil, saj se mu je tak naèin
»proizvodnje kitarskih pedagogov« zdel neprimeren in nedopusten.67
V Glasbeni šoli Moste-Polje so v šolskem letu 1959/60 med prvimi poleg harmonike in
baleta uvedli tudi kitaro, ki jo je sprva pouèeval Stanko Prek. Naslednje leto ga je zamenjal
Ljudmil Rus, ki je takoj uvedel individualni pouk dvakrat tedensko po 30 minut, s èimer je
kitara na tej šoli postala enakovredna drugim instrumentom.68 V Ni ji glasbeni šoli pri
Srednji glasbeni šoli v Mariboru so s poukom kitare prièeli v šolskem letu 1962/63. Prvo
leto je Olga Rojs pouèevala 9 gojencev, število pa je e naslednje leto naraslo na 47.69
Sredi šestdesetih let je število slovenskih glasbenih šol, kjer so pouèevali kitaro, vztrajno
narašèalo. V šolskem letu 1963/64 so s poukom kitare prièeli v Glasbeni šoli Radovljica
in Viè-Rudnik v Ljubljana, v obeh šolah pa je kitaro pouèevala Ivanka Nemec. V Kranju je
prvo leto pouèevala kitaro Ljubica Višnar. V naslednjem šolskem letu se ji je pridru il
Anton Èare, ki je pouèeval individualni, Ljubica Višnar pa skupinski pouk kitare.70 Tudi v
Glasbeni šoli Franca Šturma in Moste-Polje v Ljubljani so uvedli pouk kitare v šolskem
letu 1963/64, v obeh šolah pa jo je uèil Ljudmil Rus.71 Istega leta je Toma Šegula prièel
pouèevati kitaro v Glasbeni šoli Dom ale. Pred tem se je le eno leto uèil igranja kitare pri
Stanku Preku, v skupini petnajstih dijakov, v teoretsko-pedagoškem oddelku Srednje
glasbene šole v Ljubljani. Zaradi odgovornosti do pedagoškega dela se je takoj intenzivno
prièel uèiti kitare pri Stanku Preku, e v šolskem letu 1964/65 pa ga je Matija Tercelj,
ravnatelj Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje, anga iral za honorarno pouèeva-
nje skupinskega pouka kitare.72
Stanko Prek je leta 1961 v šeste razrede osnovnih šol prièel uvajati eksperimentalni pouk
glasbe s pomoèjo kitare. V ta namen je leta 1966 napisal Zaèetnico za kitaro, izbor
enoglasnih pesmic, opremljenih z ustreznimi akordiènimi simboli, kar pa je bilo dejansko
delo takrat še nepoznanega Prekovega uèenca Toma a Šegule. Leta 1965 je Prek prièel
pouèevati kitaro na Pedagoški akademiji v Mariboru, do leta 1969 pa je na Srednji
glasbeni šoli v Ljubljani pouèeval kitaro le še honorarno. Še pred tem je Anton Èare 11.
67 Prav tam.
68 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. 299.
69 Manja Flisar, Sledi glasbe in plesa: šestdeset let Srednje glasbene in baletne šole Maribor, Maribor:
Srednja glasbena in baletna šola, 2006, 63, str. 172.
70 SI ZAL RAD/0113, š1, Katalogi individualnega in skupinskega pouka 1956–64, Glasbena Šola Ljubljana
Viè – Rudnik 1949–1999, (Ljubljana: Glasbena šola Viè – Rudnik, 1999), 36. SI ZAL KRA 90, Glasbena
šola Kranj, Š. 11, Zapisnik 1. redne (otvoritvene) konference uèiteljskega zbora dr avne glasbene šole v
Kranju, dne 3. septembra 1963. Zapisnik 2. konference uèiteljskega zbora Glasbene šole Kranj, dne 29.
oktobra 1964.
71 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. 299.
72 Toma Šegula, Moja pot h kitari. Zapiski Toma a Šegule.
116
kasneje še dolgo ni znebila. Tako so se v Sloveniji in tudi v drugih republikah nekdanje
Jugoslavije, razen v Srbiji, kjer je bil viden vpliv kitarista dr. Jovana Jovièiæa
(1926–2013), zaèeli odvijati seminarji za vzgojo kitarskih pedagogov. Vodil jih je Stanko
Prek, po mnenju mnogih edini v nekdanji dr avi z ustrezno izobrazbo in znanjem.
Seminarji so potekali teden dni, ob zakljuèku pa so slušatelji opravili izpit, potreben za
dokvalifikacijo za pouèevanje kitare v glasbenih šolah. Dva podobna enotedenska
seminarja, ki so ju ob koncu z izpiti opravili vsi navzoèi slušatelji, sta potekala tudi na
Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje (ZGIBI). Matija Tercelj, takratni ravnatelj
ZGIBI-ja, je kasnejše morebitne ponovitve seminarjev prepreèil, saj se mu je tak naèin
»proizvodnje kitarskih pedagogov« zdel neprimeren in nedopusten.67
V Glasbeni šoli Moste-Polje so v šolskem letu 1959/60 med prvimi poleg harmonike in
baleta uvedli tudi kitaro, ki jo je sprva pouèeval Stanko Prek. Naslednje leto ga je zamenjal
Ljudmil Rus, ki je takoj uvedel individualni pouk dvakrat tedensko po 30 minut, s èimer je
kitara na tej šoli postala enakovredna drugim instrumentom.68 V Ni ji glasbeni šoli pri
Srednji glasbeni šoli v Mariboru so s poukom kitare prièeli v šolskem letu 1962/63. Prvo
leto je Olga Rojs pouèevala 9 gojencev, število pa je e naslednje leto naraslo na 47.69
Sredi šestdesetih let je število slovenskih glasbenih šol, kjer so pouèevali kitaro, vztrajno
narašèalo. V šolskem letu 1963/64 so s poukom kitare prièeli v Glasbeni šoli Radovljica
in Viè-Rudnik v Ljubljana, v obeh šolah pa je kitaro pouèevala Ivanka Nemec. V Kranju je
prvo leto pouèevala kitaro Ljubica Višnar. V naslednjem šolskem letu se ji je pridru il
Anton Èare, ki je pouèeval individualni, Ljubica Višnar pa skupinski pouk kitare.70 Tudi v
Glasbeni šoli Franca Šturma in Moste-Polje v Ljubljani so uvedli pouk kitare v šolskem
letu 1963/64, v obeh šolah pa jo je uèil Ljudmil Rus.71 Istega leta je Toma Šegula prièel
pouèevati kitaro v Glasbeni šoli Dom ale. Pred tem se je le eno leto uèil igranja kitare pri
Stanku Preku, v skupini petnajstih dijakov, v teoretsko-pedagoškem oddelku Srednje
glasbene šole v Ljubljani. Zaradi odgovornosti do pedagoškega dela se je takoj intenzivno
prièel uèiti kitare pri Stanku Preku, e v šolskem letu 1964/65 pa ga je Matija Tercelj,
ravnatelj Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje, anga iral za honorarno pouèeva-
nje skupinskega pouka kitare.72
Stanko Prek je leta 1961 v šeste razrede osnovnih šol prièel uvajati eksperimentalni pouk
glasbe s pomoèjo kitare. V ta namen je leta 1966 napisal Zaèetnico za kitaro, izbor
enoglasnih pesmic, opremljenih z ustreznimi akordiènimi simboli, kar pa je bilo dejansko
delo takrat še nepoznanega Prekovega uèenca Toma a Šegule. Leta 1965 je Prek prièel
pouèevati kitaro na Pedagoški akademiji v Mariboru, do leta 1969 pa je na Srednji
glasbeni šoli v Ljubljani pouèeval kitaro le še honorarno. Še pred tem je Anton Èare 11.
67 Prav tam.
68 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. 299.
69 Manja Flisar, Sledi glasbe in plesa: šestdeset let Srednje glasbene in baletne šole Maribor, Maribor:
Srednja glasbena in baletna šola, 2006, 63, str. 172.
70 SI ZAL RAD/0113, š1, Katalogi individualnega in skupinskega pouka 1956–64, Glasbena Šola Ljubljana
Viè – Rudnik 1949–1999, (Ljubljana: Glasbena šola Viè – Rudnik, 1999), 36. SI ZAL KRA 90, Glasbena
šola Kranj, Š. 11, Zapisnik 1. redne (otvoritvene) konference uèiteljskega zbora dr avne glasbene šole v
Kranju, dne 3. septembra 1963. Zapisnik 2. konference uèiteljskega zbora Glasbene šole Kranj, dne 29.
oktobra 1964.
71 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. 299.
72 Toma Šegula, Moja pot h kitari. Zapiski Toma a Šegule.
116
