Page 5 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 5
Primo Kuret, UVODNE MISLI OB 200-LETNICI ...
Primo Kuret
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
UVODNE MISLI OB 200-LETNICI JAVNEGA GLASBENEGA
ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM
Preliminary Thoughts on 200th Anniversary of Public Music Education in the
Slovenian Territory
Besedilo je uvodni nagovor, ki ga je imel zaslu ni profesor dr. Primo Kuret ob odprtju
mednarodnega znanstvenega simpozija Slovensko javno glasbeno šolstvo – pogledi v preteklost in
vizija za prihodnost 16. novembra 2016 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Objavljamo
ga v celoti, saj osmišlja tudi prispevke v tej tematski številki.
V posebno zadovoljstvo in èast mi je, da lahko na tem mestu spregovorim ob pomembnem
prazniku, ki ga praznuje slovensko javno glasbeno šolstvo. Še posebno zato, ker sem sam
v ivljenju prehodil pot od uèitelja glasbe v osnovni in glasbeni šoli do profesorja na
Akademiji za glasbo. Kar bom povedal, ni posebno novo, ampak e veèkrat slišano in
veèkrat povedano. Toda morda je prav, da si nekatere stvari ponovno priklièemo iz
spomina in se jih zavemo ob prilo nosti, kakor je današnja.
Dvestoletnica javnega glasbenega šolstva v Sloveniji je prilo nost za pogled nazaj in za
razmislek, kako naprej. Vsekakor se je v zadnjih dvesto letih na tem podroèju zgodilo
marsikaj. Zamenjali so se dr ave, sistemi, zakoni, mo nosti in prilo nosti. Ob
vzporednem rednem šolanju z obveznim predmetom »glasba« se je zlasti po drugi
svetovni vojni obèutno razširila tudi mre a javnih in v zadnjih letih tudi zasebnih
glasbenih šol. Tudi vkljuèenost otrok v glasbeno šolo je nenehno rasla in dosegla pri nas
zavidljivih 15 odstotkov. Etièni uèinki in humana razse nost glasbe so imeli vedno veèji
vpliv. O moèi glasbe, ki nas lahko emocionalno obvlada, pa je treba svariti tam, kjer je
glasba vse preveè pod vplivom drugih (politiènih, cerkvenih, ekonomskih) interesov (na
primer pri reklamah, za politièno agitacijo). Èe je v konceptu vzgoje poudarek na
moralnosti glasbe, etosu glasbenega reda (Platon), je glasba sredstvo za izboljšanje in
poplemenitenje (vzgoja prek glasbe). Pitagora, utemeljitelj šole mistiène filozofije, je
govoril o »harmoniji sfer«, o ritmih in glasovih v mikrokozmosu atomov in v
makrokozmosu nebesnih teles, o univerzalni harmoniji, kjer vsak element pripomore k
enotnosti celote. Èlovek si je e od nekdaj prizadeval, da bi nasprotja v svojem obstoju,
napetosti med biti in zdeti se, strahom in moèjo, nemoèjo in agresijo, obupom in upanjem
odvrnil in svojemu ivljenju dal smisel. Bo anske sile je nagovarjal v dramatiènih slavjih,
z glasbenimi liturgijami in umetelnimi rituali je osmišljal svoje ivljenje in poskušal z
razliènimi oblikami umetnostnega ustvarjanja predstaviti veselje, alost, ljubezen, upanje,
obup in zaupanje za bo anstvo in pred njim. Na poseben naèin je bila tudi glasba medij
tega ravnanja, posrednik med religioznim in nosilka sporoèil in signalov za razliène
psihiène emocije.
5
Primo Kuret
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
UVODNE MISLI OB 200-LETNICI JAVNEGA GLASBENEGA
ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM
Preliminary Thoughts on 200th Anniversary of Public Music Education in the
Slovenian Territory
Besedilo je uvodni nagovor, ki ga je imel zaslu ni profesor dr. Primo Kuret ob odprtju
mednarodnega znanstvenega simpozija Slovensko javno glasbeno šolstvo – pogledi v preteklost in
vizija za prihodnost 16. novembra 2016 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Objavljamo
ga v celoti, saj osmišlja tudi prispevke v tej tematski številki.
V posebno zadovoljstvo in èast mi je, da lahko na tem mestu spregovorim ob pomembnem
prazniku, ki ga praznuje slovensko javno glasbeno šolstvo. Še posebno zato, ker sem sam
v ivljenju prehodil pot od uèitelja glasbe v osnovni in glasbeni šoli do profesorja na
Akademiji za glasbo. Kar bom povedal, ni posebno novo, ampak e veèkrat slišano in
veèkrat povedano. Toda morda je prav, da si nekatere stvari ponovno priklièemo iz
spomina in se jih zavemo ob prilo nosti, kakor je današnja.
Dvestoletnica javnega glasbenega šolstva v Sloveniji je prilo nost za pogled nazaj in za
razmislek, kako naprej. Vsekakor se je v zadnjih dvesto letih na tem podroèju zgodilo
marsikaj. Zamenjali so se dr ave, sistemi, zakoni, mo nosti in prilo nosti. Ob
vzporednem rednem šolanju z obveznim predmetom »glasba« se je zlasti po drugi
svetovni vojni obèutno razširila tudi mre a javnih in v zadnjih letih tudi zasebnih
glasbenih šol. Tudi vkljuèenost otrok v glasbeno šolo je nenehno rasla in dosegla pri nas
zavidljivih 15 odstotkov. Etièni uèinki in humana razse nost glasbe so imeli vedno veèji
vpliv. O moèi glasbe, ki nas lahko emocionalno obvlada, pa je treba svariti tam, kjer je
glasba vse preveè pod vplivom drugih (politiènih, cerkvenih, ekonomskih) interesov (na
primer pri reklamah, za politièno agitacijo). Èe je v konceptu vzgoje poudarek na
moralnosti glasbe, etosu glasbenega reda (Platon), je glasba sredstvo za izboljšanje in
poplemenitenje (vzgoja prek glasbe). Pitagora, utemeljitelj šole mistiène filozofije, je
govoril o »harmoniji sfer«, o ritmih in glasovih v mikrokozmosu atomov in v
makrokozmosu nebesnih teles, o univerzalni harmoniji, kjer vsak element pripomore k
enotnosti celote. Èlovek si je e od nekdaj prizadeval, da bi nasprotja v svojem obstoju,
napetosti med biti in zdeti se, strahom in moèjo, nemoèjo in agresijo, obupom in upanjem
odvrnil in svojemu ivljenju dal smisel. Bo anske sile je nagovarjal v dramatiènih slavjih,
z glasbenimi liturgijami in umetelnimi rituali je osmišljal svoje ivljenje in poskušal z
razliènimi oblikami umetnostnega ustvarjanja predstaviti veselje, alost, ljubezen, upanje,
obup in zaupanje za bo anstvo in pred njim. Na poseben naèin je bila tudi glasba medij
tega ravnanja, posrednik med religioznim in nosilka sporoèil in signalov za razliène
psihiène emocije.
5
