Page 10 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 10
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
year later, when the school merged with the Secondary Music School of the Institute for Musical and
Ballet Education, employment continued within the new framework. The writer’s identification and
professionalization continued by combining music teaching in classes at the Institute and in the
framework of a longitudinal experimental project at the elementary school. The project had a
long-lasting influence on the writer’s broad concept of music education in general and also of music
schools. It established in methods of higher learning in music teaching at the Academy of Pedagogy
and later at university level in the Academy of Music. The position brought new commitments to the
fields of undergraduate and graduate study and, separately, in the field of scientific research.
Keywords: music teacher, motivation, identification, professionalization, experimental project,
music education
Uvodna izhodišèa
Znotraj tematike glasbenega šolstva se osredotoèam na uèiteljstvo, ki e od nekdaj in tudi
danes izkazuje svojo profesionalno pripadnost in pomen; naj v povezavi s tem ponovim
znano Sokratovo misel, da poklic uèitelja velja za enega najodgovornejših. V svojem
prispevku misel povzemam v okviru motivov kot vodilnih pobud za razvoj uèiteljeve
motivacije, identitete in profesionalizacije. K sodelovanju me je spodbudila visoka
obletnica javnega glasbenega šolstva v našem prostoru. Nepozabno sem jo do ivela e
spomladi ob podelitvi visokega Gerbièevega priznanja, ki me preprièljivo umešèa med
uèitelje glasbenih šol. Med mojim dolgoletnim delovanjem se je namreè pogosto
zastavljalo vprašanje, ali sodim na podroèje glasbenega ali splošnega šolstva. Institucije,
ki so me zaposlovale, potrjujejo prvo, torej glasbeno podroèje, osebno pa sem se preprosto
èutila uèiteljico glasbe v eni ali drugi smeri v preprièanju, da je njuna povezava
samoumevna in pomembna.
Znotraj predvidene teme sem se odloèila za predstavitev lastnega vzorca razvoja. Izziv so
mi poklicne pripovedi (narratives), ki se v zadnjih dveh desetletjih uveljavljajo tako v
izobra evanju uèiteljev, pa tudi kot kvalitativni interpretativni instrument v raziskavah. V
zvezi z njimi Soreide (2006) navaja, da uèitelju pripoved o svoji ivljenjski poti skozi èas
pomaga osmisliti dogodke, rekonstruirati sebe in svojo poklicno identiteto.
Tako mi introspekcija kot naèin samoopazovanja omogoèa odstiranje in razmišljanje o
razvojnih okolišèinah, situacijah in še posebno o nenadejanih nakljuèjih, ki so se na moji
uèiteljski poti izkazala za pomembna ali celo odloèilna. Ob široki paleti razliènih
ivljenjskih dogodkov se skušam selektivno osrediniti na tiste, ki so mi zaèrtali ivljenje z
glasbo. Zavedam se pomena kritiène refleksije in potrebne distance oziroma vpogleda
zunanjega opazovalca na procese profesionalnega zorenja. Prispevek obenem izprièuje
razvojno stvarnost doloèenega èasa in okolja v našem glasbenem šolstvu, kamor sodita
tudi nastanek in preobrazba posameznih šolskih institucij. Pot po njihovi vertikali sem
prehodila dvakrat. Ponuja primerjave in izzive za nove pripovedi uèiteljev o odloèilnih
glasbenorazvojnih dogodkih, razmerah in osebnostih, ki so jih usmerjale.
V ivljenju prehodimo veè obdobij in smo po mnenju finske znanstvenice Hannele Niemi
rezultat svoje »kumulativne avtobiografije«. Glede na to so za motivacijo in našo
10
year later, when the school merged with the Secondary Music School of the Institute for Musical and
Ballet Education, employment continued within the new framework. The writer’s identification and
professionalization continued by combining music teaching in classes at the Institute and in the
framework of a longitudinal experimental project at the elementary school. The project had a
long-lasting influence on the writer’s broad concept of music education in general and also of music
schools. It established in methods of higher learning in music teaching at the Academy of Pedagogy
and later at university level in the Academy of Music. The position brought new commitments to the
fields of undergraduate and graduate study and, separately, in the field of scientific research.
Keywords: music teacher, motivation, identification, professionalization, experimental project,
music education
Uvodna izhodišèa
Znotraj tematike glasbenega šolstva se osredotoèam na uèiteljstvo, ki e od nekdaj in tudi
danes izkazuje svojo profesionalno pripadnost in pomen; naj v povezavi s tem ponovim
znano Sokratovo misel, da poklic uèitelja velja za enega najodgovornejših. V svojem
prispevku misel povzemam v okviru motivov kot vodilnih pobud za razvoj uèiteljeve
motivacije, identitete in profesionalizacije. K sodelovanju me je spodbudila visoka
obletnica javnega glasbenega šolstva v našem prostoru. Nepozabno sem jo do ivela e
spomladi ob podelitvi visokega Gerbièevega priznanja, ki me preprièljivo umešèa med
uèitelje glasbenih šol. Med mojim dolgoletnim delovanjem se je namreè pogosto
zastavljalo vprašanje, ali sodim na podroèje glasbenega ali splošnega šolstva. Institucije,
ki so me zaposlovale, potrjujejo prvo, torej glasbeno podroèje, osebno pa sem se preprosto
èutila uèiteljico glasbe v eni ali drugi smeri v preprièanju, da je njuna povezava
samoumevna in pomembna.
Znotraj predvidene teme sem se odloèila za predstavitev lastnega vzorca razvoja. Izziv so
mi poklicne pripovedi (narratives), ki se v zadnjih dveh desetletjih uveljavljajo tako v
izobra evanju uèiteljev, pa tudi kot kvalitativni interpretativni instrument v raziskavah. V
zvezi z njimi Soreide (2006) navaja, da uèitelju pripoved o svoji ivljenjski poti skozi èas
pomaga osmisliti dogodke, rekonstruirati sebe in svojo poklicno identiteto.
Tako mi introspekcija kot naèin samoopazovanja omogoèa odstiranje in razmišljanje o
razvojnih okolišèinah, situacijah in še posebno o nenadejanih nakljuèjih, ki so se na moji
uèiteljski poti izkazala za pomembna ali celo odloèilna. Ob široki paleti razliènih
ivljenjskih dogodkov se skušam selektivno osrediniti na tiste, ki so mi zaèrtali ivljenje z
glasbo. Zavedam se pomena kritiène refleksije in potrebne distance oziroma vpogleda
zunanjega opazovalca na procese profesionalnega zorenja. Prispevek obenem izprièuje
razvojno stvarnost doloèenega èasa in okolja v našem glasbenem šolstvu, kamor sodita
tudi nastanek in preobrazba posameznih šolskih institucij. Pot po njihovi vertikali sem
prehodila dvakrat. Ponuja primerjave in izzive za nove pripovedi uèiteljev o odloèilnih
glasbenorazvojnih dogodkih, razmerah in osebnostih, ki so jih usmerjale.
V ivljenju prehodimo veè obdobij in smo po mnenju finske znanstvenice Hannele Niemi
rezultat svoje »kumulativne avtobiografije«. Glede na to so za motivacijo in našo
10
