Page 8 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 8
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
reduciran študijski èas grozi, da bo škodoval umetniškemu osebnemu razvoju do prvega
poklicno kvalificiranega zakljuèka. Zdi se, kot da bi bil èas velikih teoretiènih naèrtov in
inovativnih didaktiènih konceptov preteklost.
Naše reforme so utemeljene na pribli evanju nacionalnih standardov evropskim
standardom, da se zagotovita transfer in kompatibilnost; na informaciji z vpeljavo novih
tehnologij v šole; permanentnem izobra evanju, pri èemer gre za razumevanje
izobra evanja kot ivljenjske naloge, in ne le priprave za ivljenje. Mladostnike naj bi
usposobili za inovacije in kreativnost, pri èemer je treba celoten izobra evalni proces
ustrezno strukturirati. Z demokratizacijo je zagotovljen enakopraven pristop do
izobra evanja. Gre za odpravo starih, okostenelih shem in oblik v dobro oblik, ki so
utemeljene na lastni aktivnosti udele encev. Racionalizacija: gre za boljšo organizacijo
izobra evanja in boljši izkoristek virov, materialnih sredstev, prostora in èasa za boljšo
koordinacijo vsebin, metod, oblik itd. Individualizacija in diferenciacija – izobra evalni
sistem mora vsakomur omogoèiti individualni razvoj in spodbujati nadarjene otroke.
Konkretno naj bi sistem izobra evanja vsakomur omogoèil, da optimalno razvije svoje
sposobnosti, prav tako pa tudi razvoj kreativnega in kritiènega mišljenja ter kompleksen in
harmonièen razvoj.
Vse to je seveda kategorièni imperativ za vse, ki kot odgovorni izobra ujejo, oblikujejo in
s tem skrbijo za ivljenjski razvoj. Gre za uèitelje, psihologe, uradnike dr avne uprave,
socialne institucije, politike na vseh ravneh, ki jim besede o »kvaliteti ivljenja«, »skrbi za
mladino« s tako lahkoto in nenehno letijo iz ust. Tu bo potreben bistven premik v
mišljenju, tu tehnokrati nimajo kaj iskati. Èe hoèemo doseèi vse te cilje, morajo e
splošnoizobra evalne šole zahtevati obvezen glasbeni pouk najvišje kvalitete in zadostne
kvantitete. Tu ni nobene alternative! Potrebno je drugaèno, ustvarjalno mišljenje, takšno,
kot so ga prakticirali antièni filozofi in ki ga prakticiramo skladno z naravo ali, kot je rekel
neki nemški pesnik: »Oh, uèenje, misliti s srcem in èutiti z duhom!«
8
reduciran študijski èas grozi, da bo škodoval umetniškemu osebnemu razvoju do prvega
poklicno kvalificiranega zakljuèka. Zdi se, kot da bi bil èas velikih teoretiènih naèrtov in
inovativnih didaktiènih konceptov preteklost.
Naše reforme so utemeljene na pribli evanju nacionalnih standardov evropskim
standardom, da se zagotovita transfer in kompatibilnost; na informaciji z vpeljavo novih
tehnologij v šole; permanentnem izobra evanju, pri èemer gre za razumevanje
izobra evanja kot ivljenjske naloge, in ne le priprave za ivljenje. Mladostnike naj bi
usposobili za inovacije in kreativnost, pri èemer je treba celoten izobra evalni proces
ustrezno strukturirati. Z demokratizacijo je zagotovljen enakopraven pristop do
izobra evanja. Gre za odpravo starih, okostenelih shem in oblik v dobro oblik, ki so
utemeljene na lastni aktivnosti udele encev. Racionalizacija: gre za boljšo organizacijo
izobra evanja in boljši izkoristek virov, materialnih sredstev, prostora in èasa za boljšo
koordinacijo vsebin, metod, oblik itd. Individualizacija in diferenciacija – izobra evalni
sistem mora vsakomur omogoèiti individualni razvoj in spodbujati nadarjene otroke.
Konkretno naj bi sistem izobra evanja vsakomur omogoèil, da optimalno razvije svoje
sposobnosti, prav tako pa tudi razvoj kreativnega in kritiènega mišljenja ter kompleksen in
harmonièen razvoj.
Vse to je seveda kategorièni imperativ za vse, ki kot odgovorni izobra ujejo, oblikujejo in
s tem skrbijo za ivljenjski razvoj. Gre za uèitelje, psihologe, uradnike dr avne uprave,
socialne institucije, politike na vseh ravneh, ki jim besede o »kvaliteti ivljenja«, »skrbi za
mladino« s tako lahkoto in nenehno letijo iz ust. Tu bo potreben bistven premik v
mišljenju, tu tehnokrati nimajo kaj iskati. Èe hoèemo doseèi vse te cilje, morajo e
splošnoizobra evalne šole zahtevati obvezen glasbeni pouk najvišje kvalitete in zadostne
kvantitete. Tu ni nobene alternative! Potrebno je drugaèno, ustvarjalno mišljenje, takšno,
kot so ga prakticirali antièni filozofi in ki ga prakticiramo skladno z naravo ali, kot je rekel
neki nemški pesnik: »Oh, uèenje, misliti s srcem in èutiti z duhom!«
8
