Page 9 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 9
Breda Oblak, NARATIVNI IZRAZ POTI SKOZI GLASBENO ŠOLSTVO

Breda Oblak
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo

NARATIVNI IZRAZ POTI SKOZI GLASBENO ŠOLSTVO

Izvleèek
Prispevek je poklicna pripoved kot introspektivni vzorec osebnega izkustva v vertikalnem sosledju
glasbenega šolstva. Poudarek v njem je na razvoju motivacije, identifikacije in profesionalizacije
uèiteljev glasbe. Èasovno zajema domala sedem desetletij v sosledju dveh etap. Prva etapa se
nanaša na glasbeno izobra evanje, ki ga je uvodoma zaznamovala na novo ustanovljena ni ja šola,
zatem pa srednja stopnja v Ljubljani, ki je v letu 1953/54 dobila status samostojne glasbene šolske
institucije. V kontinuiteti in vzporedno z njo izstopa visokošolski oddelek za glasbeno zgodovino na
Akademiji za glasbo. Prvi del prièevanj temelji predvsem na zgošèenih informativnih oznakah in
do ivljajski percepciji posameznih aktualnih situacij in osebnosti, ki so vplivale na motivacijo in
razvojne tendence glasbenega izobra evanja, znotraj tega pa postopno tudi na oblikovanje identitete
potencialnih uèiteljev glasbe.

Druga etapa povzema razvoj v obdobju glasbenopedagoškega delovanja, katerega zaèetek prav tako
sega nazaj v ni jo glasbeno šolo, v njenem širšem kulturnem okolju pa opozarja na široke
profesionalne mo nosti uèiteljev glasbe. Osebna prelomnica je bil strokovni izpit, ki je spodbudil
prehod na ljubljansko Glasbeno šolo Center in daljnose no nakazal usmeritev v metodiko glasbe. Z
zdru itvijo štirih umetniških šolskih institucij v Zavod za glasbeno in baletno izobra evanje sta se
identifikacija in profesionalizacija nadaljevali v povezavi s pouèevanjem skupinskih predmetov na
matiènem zavodu in v osnovnošolskih razredih longitudinalnega eksperimentalnega projekta. Ta je
uresnièil prenovo koncepta glasbene vzgoje v osnovni šoli, zatem pa vplival tudi na širša podroèja
vzgojno-izobra evalnega dela tako splošnega kot glasbenega šolstva. Uveljavil se je znotraj
glasbene metodike na višješolski Pedagoški akademiji, èez èas pa tudi na univerzitetni ravni
Akademije za glasbo. V okviru akademije je metodika prešla v širšo pojmovano glasbeno didaktiko,
ki vkljuèuje poleg izobra evanja tudi raziskovanje na podroèju glasbenopedagoške znanosti.

Kljuène besede: uèitelj glasbe, motivacija, identiteta, profesionalizacija, eksperimentalni projekt,
glasbena didaktika

Abstract
Narrative Expression of Path Through Musical Education
The discussion presents a personal narrative concerning the vertical allignment of a music
educational system. The paper emphasizes the development of motivation, identification and
professionalization in the music teacher. Chronologically, it covers nearly seven decades that can be
divided into two periods. The first period refers to music education, which was first experienced in a
newly established primary music school, and later, at the secondary level in Ljubljana, in a school
with the status of an independent music educational institution. In addition, the Department of
Music History at the Academy of Music also played an important role. The first part of the
discussion is mostly based on personal experiences with some added information evaluating the
situation and personalities who were influential in the developmental tendencies of music education
and in establishing the identities of music teachers.

The second part summarizes a period of direct music teaching activity, which began at the first
primary music school, and which involved broader areas of culture that music teachers were
required to engage in, and music activities – that, in turn, opened up many possibilities. A career
turning point in the second period was the state licensing examination, which encouraged
specialisation in music teaching methods in cooperation with Ljubljana Centre Music School. A

9
   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14