Page 7 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 7
Primo Kuret, UVODNE MISLI OB 200-LETNICI ...
Ko se pogovarjamo o glasbi z uèenci, trèimo ob razlièna mnenja in mode. Brez dvoma
imajo elektronski mediji veliko moè nad poslušalci, vemo pa, da sledijo predvsem
komercialnim vidikom in entertainmentu. Te ko je zahtevati od uèiteljev, da se ob idejah
dobro mišljene izobra evalne politike bojujejo proti realni danosti v razredih za neki
posveèeni svet. To bi bilo kontraproduktivno delo in bi kmalu konèalo v »offsidu«. Toda
tudi nasprotna mnenja, ki bi se jim lahko postavili po robu, lahko poka ejo slabe uèinke.
Seveda bi bilo lepo, da v odprti dru bi razvijamo strpnost in vse mo nosti vkljuèitve
razliènih kultur. Tudi ljubitelji renesanène glasbe pridejo lahko na rokovski koncert in
obèudovalci Bacha lahko u ivajo ob zabavni glasbi. Kriteriji izbire namreè niso v tem.
Vsaka dobra glasba ima tudi zabavno komponento. V vsebino za šolski pouk jo lahko
povzdignemo le, èe po vsebini in obliki zadovoljuje doloèeno duhovno raven. To pa nima
nobene povezave z naèinom in zvrstjo glasbe. Menim, da imajo podobne te ave tudi
uèitelji jezika pri branju.
Glasba bodisi stari s èasom ali postaja brezèasna ali pa jo pozabimo. Ni vsaka glasba
aktualna v vseh èasih. Hans Heinrich Eggebrecht je to formuliral ob primeru Bacha.
Bach: njegova glasba je danes v glasbenem ivljenju prisotna kot komaj katera druga. Ne
potrebuje nobenega zagovornika in nobenega komentarja in danes se obotavljamo, da bi ji
rekli »stara glasba«. Na današnjega poslušalca uèinkuje kot glasba Haydna, Mozarta ali
Beethovna, sicer je starejša, »baroèna«, ampak to pripelje v igro zgodovino. »Sodobnost
Bachove glasbe nam pomaga zgodovino pozabiti.«
Ne zmanjšuje se samo prostor z modernimi transportnimi sredstvi, tudi dojemanje èasa se
je spremenilo. Zgodovinski dogodki so ob znanstvenih raziskavah spet lahko v središèu
pozornosti. Istoèasno zgodovinsko pogojena glasba s sodobnostjo je postala mogoèa z
današnjo izvajalsko prakso. Šolska glasba naj se zato ne boji prikazati zgodovinskega
konteksta, èe hoèe pojasniti glasbo preteklosti. Lahko raèuna tudi s tem, da je glasba e
sama po sebi razumljiva. Šolske izkušnje lahko pomagajo le k nadaljnjemu
intenzivnejšemu do ivetju soodvisnosti.
Glasbeni pedagogi dobro vedo, da je njihov prispevek k vzgoji vsakega mladega èloveka
prav tako pomemben kot vsak prete no kognitivno usmerjen šolski predmet. Glasbeni
pedagogi vemo, da je naše delo danes in v prihodnosti pomembnejše kot kadarkoli doslej,
ker posredujemo ljudem »hrano« – tudi za dušo. Ker pa je mladina naše najveèje
bogastvo, je treba dopovedati šolskim politikom in odgovornim v dru bi, da je treba v
mladino investirati. Investicije, ki poleg kognitivnih sposobnosti in telesne spretnosti ne
zajemajo tudi vzgoje duha in emocij, so napaène investicije za bodoèo dru bo.
Seveda samo lepi in dobri nameni še ne bodo pripeljali do cilja. Zanj se je treba nenehno
bojevati, nenehno je treba dokazovati in preprièevati. S stalno revizijo uènih programov
poskuša biti izobra evalna politika pravièna do dru benih potreb šole. Na splošno lahko
opa amo poskuse bli anja mednarodnim standardom. Visoke šole za umetnosti so po
objavi bolonjske deklaracije dol ne vpeljati spremenjene izobra evalne strukture, ker
7
Ko se pogovarjamo o glasbi z uèenci, trèimo ob razlièna mnenja in mode. Brez dvoma
imajo elektronski mediji veliko moè nad poslušalci, vemo pa, da sledijo predvsem
komercialnim vidikom in entertainmentu. Te ko je zahtevati od uèiteljev, da se ob idejah
dobro mišljene izobra evalne politike bojujejo proti realni danosti v razredih za neki
posveèeni svet. To bi bilo kontraproduktivno delo in bi kmalu konèalo v »offsidu«. Toda
tudi nasprotna mnenja, ki bi se jim lahko postavili po robu, lahko poka ejo slabe uèinke.
Seveda bi bilo lepo, da v odprti dru bi razvijamo strpnost in vse mo nosti vkljuèitve
razliènih kultur. Tudi ljubitelji renesanène glasbe pridejo lahko na rokovski koncert in
obèudovalci Bacha lahko u ivajo ob zabavni glasbi. Kriteriji izbire namreè niso v tem.
Vsaka dobra glasba ima tudi zabavno komponento. V vsebino za šolski pouk jo lahko
povzdignemo le, èe po vsebini in obliki zadovoljuje doloèeno duhovno raven. To pa nima
nobene povezave z naèinom in zvrstjo glasbe. Menim, da imajo podobne te ave tudi
uèitelji jezika pri branju.
Glasba bodisi stari s èasom ali postaja brezèasna ali pa jo pozabimo. Ni vsaka glasba
aktualna v vseh èasih. Hans Heinrich Eggebrecht je to formuliral ob primeru Bacha.
Bach: njegova glasba je danes v glasbenem ivljenju prisotna kot komaj katera druga. Ne
potrebuje nobenega zagovornika in nobenega komentarja in danes se obotavljamo, da bi ji
rekli »stara glasba«. Na današnjega poslušalca uèinkuje kot glasba Haydna, Mozarta ali
Beethovna, sicer je starejša, »baroèna«, ampak to pripelje v igro zgodovino. »Sodobnost
Bachove glasbe nam pomaga zgodovino pozabiti.«
Ne zmanjšuje se samo prostor z modernimi transportnimi sredstvi, tudi dojemanje èasa se
je spremenilo. Zgodovinski dogodki so ob znanstvenih raziskavah spet lahko v središèu
pozornosti. Istoèasno zgodovinsko pogojena glasba s sodobnostjo je postala mogoèa z
današnjo izvajalsko prakso. Šolska glasba naj se zato ne boji prikazati zgodovinskega
konteksta, èe hoèe pojasniti glasbo preteklosti. Lahko raèuna tudi s tem, da je glasba e
sama po sebi razumljiva. Šolske izkušnje lahko pomagajo le k nadaljnjemu
intenzivnejšemu do ivetju soodvisnosti.
Glasbeni pedagogi dobro vedo, da je njihov prispevek k vzgoji vsakega mladega èloveka
prav tako pomemben kot vsak prete no kognitivno usmerjen šolski predmet. Glasbeni
pedagogi vemo, da je naše delo danes in v prihodnosti pomembnejše kot kadarkoli doslej,
ker posredujemo ljudem »hrano« – tudi za dušo. Ker pa je mladina naše najveèje
bogastvo, je treba dopovedati šolskim politikom in odgovornim v dru bi, da je treba v
mladino investirati. Investicije, ki poleg kognitivnih sposobnosti in telesne spretnosti ne
zajemajo tudi vzgoje duha in emocij, so napaène investicije za bodoèo dru bo.
Seveda samo lepi in dobri nameni še ne bodo pripeljali do cilja. Zanj se je treba nenehno
bojevati, nenehno je treba dokazovati in preprièevati. S stalno revizijo uènih programov
poskuša biti izobra evalna politika pravièna do dru benih potreb šole. Na splošno lahko
opa amo poskuse bli anja mednarodnim standardom. Visoke šole za umetnosti so po
objavi bolonjske deklaracije dol ne vpeljati spremenjene izobra evalne strukture, ker
7
