Page 6 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 6
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Danes vemo, da šola kljub upravièenim te njam po nemotenem razvoju ne sme postati
kletka ali od resniènosti oddaljen prostor. To še posebno ne v èasu, ko si mno ièni mediji,
reklame, tako rekoè vse okolje prizadevajo imeti vpliv, ki je pogosto povsem nasproten
ciljem šole in domaèega okolja. Zunajšolski vplivi s svojim poslanstvom al veèkrat
podpirajo napad na institucijo dru ine in šole, ustvarjajo napetosti, ki grozijo unièiti
komunikacijo med generacijami, pa tudi med ljudmi. Ob vseh teh te kih »problemih
razumevanja« je umetnost, predvsem pa glasba, pot za premagovanje predsodkov,
sredstvo za reševanje napetosti in še posebno – govorica, ki jo vsakdo razume. Glasba na
ustvarja samo mostov med ljudmi razliènih jezikov, marveè omogoèa ljudem tudi, da drug
drugega sreèujejo brez predsodkov in konstruktivno. Zato ima tudi muziciranje v šoli z
mnogimi tujejeziènimi uèencu pedagoško funkcijo. Mediji, zlasti radio in televizija, pa
tudi video in raèunalniška industrija niso kar tako dobri ali slabi, ampak so enostavno tu.
Vsekakor jih mladina uporablja in zato porabi vedno veè èasa, ki ga je vèasih porabila
drugaèe, verjetno bistveno bolj smiselno. Uèitelj naj bi mladim prikazal glasbo kot
bistveni del èlovekove eksistence, razširil njen do ivljajski svet, odkril lepote umetnosti in
veselje ob muziciranju.
V Sloveniji smo se v zadnjih desetletjih aktivno vkljuèili v mednarodna prizadevanja na
podroèju glasbenega šolstva tako, da smo sodelovali v raznih mednarodnih zdru enjih,
tudi pri oblikovanju reformnih potreb. Pri tem smo se moèno opirali na lastne izkušnje in
lastno tradicijo, prav tako pa tudi na teze, ki jih je izoblikovala Evropska delovna skupnost
za glasbo v šoli (EAS). Naj ponovim nekaj poudarkov: kultura je znaèilnost Evrope in
glasbena kultura je pomemben del evropske identitete. Splošnoizobra evalne šole so
edina dru bena institucija, ki zaobjame sto odstotkov vse mladine in s tem tudi tiste, ki
doma ne morejo prièakovati nobene glasbene spodbude. Glasbena vzgoja je bistven
prispevek k emocionalnemu razvoju mladostnika. Aktivno ukvarjanje z glasbo in
ustvarjalno muziciranje sta namenjena oblikovanju osebnosti in smiselni uporabi prostega
èasa. Glasba ne pozna jezikovnih meja in jih presega. To je tudi v današnjem trenutku še
zlasti pomembno. Po dobrih dvajsetih letih smo doèakali vsebinsko in strukturno prenovo
tudi v glasbenih šolah. Prenovo je spodbudil ne samo novi zakon o glasbenih šolah,
marveè tudi prenova, ki je predtem potekala v osnovni šoli. Na splošno lahko ugotovimo,
da uèenci po zadnji prenovi prej vstopajo v obe izobra evalni ustanovi. Zgodnejše
vkljuèevanje otrok v izobra evalni proces je zahtevalo vsebinsko prenovo uènih naèrtov,
predmeti, kot so diatonièna harmonika, citre in tamburice, ki so šele sedaj postali del
glasbenega izobra evanja, pa so dobili nove uène naèrte. Sestavljavci novih in
prenovljenih uènih naèrtov so morali upoštevati nova dognanja v metodiki in psihologiji
ter uènociljno naravnanost predmetov.
Glasbeno šolstvo je sistemsko postavljeno vzporedno ob osnovni šoli. V zadnjih letih smo
dobili ustrezne uèbenike, delo dr. Brede Oblak in drugih glasbenih uèiteljev, s èimer se je
popestril izbor didaktiène literature zlasti za predmet nauk o glasbi, ki je bil najbolj
deficitaren. Pedagoške uène smeri na akademiji za glasbo bodo morale sèasoma za iveti
na vseh oddelkih.
6
Danes vemo, da šola kljub upravièenim te njam po nemotenem razvoju ne sme postati
kletka ali od resniènosti oddaljen prostor. To še posebno ne v èasu, ko si mno ièni mediji,
reklame, tako rekoè vse okolje prizadevajo imeti vpliv, ki je pogosto povsem nasproten
ciljem šole in domaèega okolja. Zunajšolski vplivi s svojim poslanstvom al veèkrat
podpirajo napad na institucijo dru ine in šole, ustvarjajo napetosti, ki grozijo unièiti
komunikacijo med generacijami, pa tudi med ljudmi. Ob vseh teh te kih »problemih
razumevanja« je umetnost, predvsem pa glasba, pot za premagovanje predsodkov,
sredstvo za reševanje napetosti in še posebno – govorica, ki jo vsakdo razume. Glasba na
ustvarja samo mostov med ljudmi razliènih jezikov, marveè omogoèa ljudem tudi, da drug
drugega sreèujejo brez predsodkov in konstruktivno. Zato ima tudi muziciranje v šoli z
mnogimi tujejeziènimi uèencu pedagoško funkcijo. Mediji, zlasti radio in televizija, pa
tudi video in raèunalniška industrija niso kar tako dobri ali slabi, ampak so enostavno tu.
Vsekakor jih mladina uporablja in zato porabi vedno veè èasa, ki ga je vèasih porabila
drugaèe, verjetno bistveno bolj smiselno. Uèitelj naj bi mladim prikazal glasbo kot
bistveni del èlovekove eksistence, razširil njen do ivljajski svet, odkril lepote umetnosti in
veselje ob muziciranju.
V Sloveniji smo se v zadnjih desetletjih aktivno vkljuèili v mednarodna prizadevanja na
podroèju glasbenega šolstva tako, da smo sodelovali v raznih mednarodnih zdru enjih,
tudi pri oblikovanju reformnih potreb. Pri tem smo se moèno opirali na lastne izkušnje in
lastno tradicijo, prav tako pa tudi na teze, ki jih je izoblikovala Evropska delovna skupnost
za glasbo v šoli (EAS). Naj ponovim nekaj poudarkov: kultura je znaèilnost Evrope in
glasbena kultura je pomemben del evropske identitete. Splošnoizobra evalne šole so
edina dru bena institucija, ki zaobjame sto odstotkov vse mladine in s tem tudi tiste, ki
doma ne morejo prièakovati nobene glasbene spodbude. Glasbena vzgoja je bistven
prispevek k emocionalnemu razvoju mladostnika. Aktivno ukvarjanje z glasbo in
ustvarjalno muziciranje sta namenjena oblikovanju osebnosti in smiselni uporabi prostega
èasa. Glasba ne pozna jezikovnih meja in jih presega. To je tudi v današnjem trenutku še
zlasti pomembno. Po dobrih dvajsetih letih smo doèakali vsebinsko in strukturno prenovo
tudi v glasbenih šolah. Prenovo je spodbudil ne samo novi zakon o glasbenih šolah,
marveè tudi prenova, ki je predtem potekala v osnovni šoli. Na splošno lahko ugotovimo,
da uèenci po zadnji prenovi prej vstopajo v obe izobra evalni ustanovi. Zgodnejše
vkljuèevanje otrok v izobra evalni proces je zahtevalo vsebinsko prenovo uènih naèrtov,
predmeti, kot so diatonièna harmonika, citre in tamburice, ki so šele sedaj postali del
glasbenega izobra evanja, pa so dobili nove uène naèrte. Sestavljavci novih in
prenovljenih uènih naèrtov so morali upoštevati nova dognanja v metodiki in psihologiji
ter uènociljno naravnanost predmetov.
Glasbeno šolstvo je sistemsko postavljeno vzporedno ob osnovni šoli. V zadnjih letih smo
dobili ustrezne uèbenike, delo dr. Brede Oblak in drugih glasbenih uèiteljev, s èimer se je
popestril izbor didaktiène literature zlasti za predmet nauk o glasbi, ki je bil najbolj
deficitaren. Pedagoške uène smeri na akademiji za glasbo bodo morale sèasoma za iveti
na vseh oddelkih.
6
