Page 51 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 51
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
vokalno-inštrumentalni nastop uèencev šole GM ob petdesetletnici njenega delovanja leta
1932. Šola GM je do druge vojne ostala osrednja in najveèja ljubljanska glasbena šola.10
Izvenšolsko glasbeno izobra evanje v GM je potekalo v sklopu vaj in nastopov
društvenega orkestra in pevskega zbora, ki sta vseskozi ostala ljubiteljska. Z vajami so
ljubiteljski glasbeniki izboljševali tehniène sposobnosti igranja oziroma pevske
sposobnosti, z urjenjem zahtevnega programa in s samimi nastopi pridobivali umetniške
izkušnje. Orkestralno društvo GM, ustanovljeno leta 1919, je bilo uèilnica ne samo za
ljubiteljske, temveè tudi za bodoèe poklicne glasbenike, saj so v njem igrali tudi študenti
konservatorija.
Poleg zavzemanja za umetniški napredek so delovanje GM tudi v obdobju med obema
vojnama vodili prosvetni nameni. Katere nazore o pomenu glasbene vzgoje je zagovarjal
odbor GM vse od ustanovitve in tudi v obdobju med obema vojnama, dobro ponazarjajo
misli iz govora Julija Betetta, ravnatelja konservatorija in šole GM na slovesnosti ob
10-letnici podr avljenja konservatorija leta 1936: »Prava umetnost, pa najsi bo katerikoli
vrste, je in mora biti naša kulturna dobrina. Prava umetnost, ki išèe oploditve v lastnem
narodu, ki se razvija v svojih izraznih sredstvih ne samo z vidika splošnih umstvenih
dognanj, temveè išèe izraza v svojstvenem psihološkem razpolo enju naroda, je kakor
blagodejno sonce, ki nam po strašni nevihti obuja vero v jutrišnji dan. […] Glasba, katere
neizpodbiten vpliv na duševno razpolo enje èloveka je dognan, ka e pot, po kateri nam je
kreniti v kraljestvo sonca, kjer vlada plemenito èustvovanje do svojega bli njega, ki edina
zamore ustolièiti zakone harmonske modulacije v pravcu, ki nas povede do blagoglasnega
zakljuèka iz disonanc duševne razrvanosti današnjih dni. […] Za pravilno spoznavanje in
umevanje glasbe, te najpopularnejše in širokim plastem najbli je in najdostopnejše
umetnosti, pa je potrebna pravilna glasbena vzgoja. Baviti se z umetnostjo glasbe,
spoznavati njene tajnosti oplemeniti duševno nastrojenje, izoblikuje znaèaj. […] Pravilen,
sistematièen glasbeni pouk izoblikuje disciplino v svetu duševnosti in èustvenosti
posameznika, ga vzgaja h kritiènemu opazovanju in dojemanju« (Betetto 1936: 4–5).
Ustanovitev konservatorija Glasbene matice – mejnik v razvoju glasbenega
izobra evanja?
Z ustanovitvijo konservatorija je odbor GM izpolnil najpomembnejši cilj, zastavljen e ob
svoji ustanovitvi – vzpostavil je institucionalne temelje izobra evanja poklicnih
glasbenikov. Ob tem se postavlja vprašanje ali, oziroma kakšen mejnik je pomenila
ustanovitev konservatorija v razvoju glasbenega izobra evanja na Slovenskem. Da je
ustanovitev konservatorija, ki je prva leta deloval pod okriljem društva, pomenila šele
izhodišèe za novo kvalitativno razvojno raven glasbenega izobra evanja, poleg zgoraj
omenjenih avtobiografskih spominov ene izmed prvih študentk Vide Jeraj simptomatièno
razkrije tudi zapis Stanka Vurnika iz leta 1929 v reviji Dom in svet. V njem se je zavzel za
modernizacijo konservatorija, prenovo programa, uènih metod in uènega gradiva, ki bi
10 V novih politiènih razmerah po koncu prve vojne je šola Filharmoniène dru be prenehala delovati. V
Ljubljani sta tedaj delovali tudi Orglarska šola in od leta 1927 glasbena šola Narodno- eleznièarskega
društva Sloga, obe sicer z drugaènimi vzgojno-izobra evalnimi cilji in glasbenimi ambicijami kot šola
GM. Budkoviè (1995), str. 240–268.
51
vokalno-inštrumentalni nastop uèencev šole GM ob petdesetletnici njenega delovanja leta
1932. Šola GM je do druge vojne ostala osrednja in najveèja ljubljanska glasbena šola.10
Izvenšolsko glasbeno izobra evanje v GM je potekalo v sklopu vaj in nastopov
društvenega orkestra in pevskega zbora, ki sta vseskozi ostala ljubiteljska. Z vajami so
ljubiteljski glasbeniki izboljševali tehniène sposobnosti igranja oziroma pevske
sposobnosti, z urjenjem zahtevnega programa in s samimi nastopi pridobivali umetniške
izkušnje. Orkestralno društvo GM, ustanovljeno leta 1919, je bilo uèilnica ne samo za
ljubiteljske, temveè tudi za bodoèe poklicne glasbenike, saj so v njem igrali tudi študenti
konservatorija.
Poleg zavzemanja za umetniški napredek so delovanje GM tudi v obdobju med obema
vojnama vodili prosvetni nameni. Katere nazore o pomenu glasbene vzgoje je zagovarjal
odbor GM vse od ustanovitve in tudi v obdobju med obema vojnama, dobro ponazarjajo
misli iz govora Julija Betetta, ravnatelja konservatorija in šole GM na slovesnosti ob
10-letnici podr avljenja konservatorija leta 1936: »Prava umetnost, pa najsi bo katerikoli
vrste, je in mora biti naša kulturna dobrina. Prava umetnost, ki išèe oploditve v lastnem
narodu, ki se razvija v svojih izraznih sredstvih ne samo z vidika splošnih umstvenih
dognanj, temveè išèe izraza v svojstvenem psihološkem razpolo enju naroda, je kakor
blagodejno sonce, ki nam po strašni nevihti obuja vero v jutrišnji dan. […] Glasba, katere
neizpodbiten vpliv na duševno razpolo enje èloveka je dognan, ka e pot, po kateri nam je
kreniti v kraljestvo sonca, kjer vlada plemenito èustvovanje do svojega bli njega, ki edina
zamore ustolièiti zakone harmonske modulacije v pravcu, ki nas povede do blagoglasnega
zakljuèka iz disonanc duševne razrvanosti današnjih dni. […] Za pravilno spoznavanje in
umevanje glasbe, te najpopularnejše in širokim plastem najbli je in najdostopnejše
umetnosti, pa je potrebna pravilna glasbena vzgoja. Baviti se z umetnostjo glasbe,
spoznavati njene tajnosti oplemeniti duševno nastrojenje, izoblikuje znaèaj. […] Pravilen,
sistematièen glasbeni pouk izoblikuje disciplino v svetu duševnosti in èustvenosti
posameznika, ga vzgaja h kritiènemu opazovanju in dojemanju« (Betetto 1936: 4–5).
Ustanovitev konservatorija Glasbene matice – mejnik v razvoju glasbenega
izobra evanja?
Z ustanovitvijo konservatorija je odbor GM izpolnil najpomembnejši cilj, zastavljen e ob
svoji ustanovitvi – vzpostavil je institucionalne temelje izobra evanja poklicnih
glasbenikov. Ob tem se postavlja vprašanje ali, oziroma kakšen mejnik je pomenila
ustanovitev konservatorija v razvoju glasbenega izobra evanja na Slovenskem. Da je
ustanovitev konservatorija, ki je prva leta deloval pod okriljem društva, pomenila šele
izhodišèe za novo kvalitativno razvojno raven glasbenega izobra evanja, poleg zgoraj
omenjenih avtobiografskih spominov ene izmed prvih študentk Vide Jeraj simptomatièno
razkrije tudi zapis Stanka Vurnika iz leta 1929 v reviji Dom in svet. V njem se je zavzel za
modernizacijo konservatorija, prenovo programa, uènih metod in uènega gradiva, ki bi
10 V novih politiènih razmerah po koncu prve vojne je šola Filharmoniène dru be prenehala delovati. V
Ljubljani sta tedaj delovali tudi Orglarska šola in od leta 1927 glasbena šola Narodno- eleznièarskega
društva Sloga, obe sicer z drugaènimi vzgojno-izobra evalnimi cilji in glasbenimi ambicijami kot šola
GM. Budkoviè (1995), str. 240–268.
51
