Page 50 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 50
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
21. maja 1919 so na seji GM sklenili, da zaènejo s pouèevanjem na predstopnji
konservatorija, in septembra istega leta v èasopisu Slovenski narod objavili termine za
sprejemne izpite za klavir, violino, solopetje, harmonijo in kontrapunkt ter za dramatièno
šolo (Slovenski narod 1919: 5). Septembra 1919 se je na šolo GM, ki je obsegala ni jo
štiriletno pripravljalno stopnjo ter srednjo in višjo triletno stopnjo, vpisalo skupaj veè kot
tisoè uèencev in študentov. Dramska, operna in orkestralna šola se je konec leta 1919
preimenovala v Jugoslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost, ki je na
zaèetku leta 1920 pridobil pravico javnosti in de elno podporo.9
Realizacijo ambiciozno zastavljenega izobra evalnega programa na konservatoriju, ki je
do leta 1926 deloval pod okriljem GM, so v prvih letih ovirale te ave objektivnega in
subjektivnega znaèaja. Ker je društvo moralo samo vzdr evati delovanje konservatorija,
je zaradi velikih stroškov zašlo v finanène te ave, probleme pa so imeli tudi s
pridobivanjem primerno izobra enih uèiteljev. Razmere na konservatoriju v prvih letih
delovanja nazorno prika e avtobiografski zapis Vide Jeraj, hèerke uèitelja in vodje
Orkestralnega društva GM Karla Jeraja, ki je po konèanih dveh letih na dunajskem
konservatoriju leta 1919 nadaljevala študij violine v Ljubljani: »Trpela sem, ker študij v
moji domovini ni potekal po dunajskih merilih. Dopolnilni predmeti so bili namenjeni
izobrazbi diletantov. Zahteve minimalne. Violino me je sprva pouèeval profesor Zika, ki
je kmalu odšel. K sreèi sem potem dobila odliènega pedagoga Jana Šlajsa, ki mi je
omogoèil pravi študij violine. Sam je bil po študiju pri Ševèíku v domovini uèenec
slovitega volinskega uèitelja Grüna v Sankt Petersburgu v Rusiji […]. Pod vodstvom
profesorja Šlajsa sem do leta 1925, po šestih letih, zakljuèila svoj študij violine z izvedbo
koncerta Tora Aulina« (Jeraj-Hribar 1992: 58–59).
S šolskim letom 1926/27 – potem, ko je bil konservatorij podr avljen (leta 1926 delno,
naslednje leto pa v celoti) – sta bila šola GM in konservatorij organizacijsko loèena, a sta
delovala v istih prostorih in nekateri uèitelji so pouèevali na obeh izobra evalnih
inštitucijah. Hkrati z organizacijo loèenih izobra evalnih ustanov so se predrugaèile
izobra evalne smernice šole GM. Še naprej je nudila glasbeni pouk ljubiteljem za domaèe
muziciranje, po drugi strani pa je poleg izobra evanja najširših plasti glasbenih ljubiteljev
omogoèala pridobitev primerne ravni glasbenega znanja za nadarjene uèence, ki so se
eleli z glasbo ukvarjati poklicno in se vpisati na srednjo in višjo oziroma kasneje tudi
visoko stopnjo izobra evanja v okviru konservatorija. Bila je torej tudi predstopnja
konservatorija. Po konèanem èetrtem razredu so uèenci opravljali izpit za vstop v
konservatorij, se pravi na srednjo stopnjo, lahko pa so nadaljevali šolanje na (ni ji) šoli
GM. Na šoli GM so pouèevali solopetje in vse inštrumente: najveè zanimanja je bilo za
pouk klavirja in violine, za ostale inštrumente je bilo zanimanje še vedno zelo skromno.
Da je tudi v obdobju po prvi vojni izobra evalna dejavnostjo ostala ognjišèe vsega
društvenega dela GM in šola njegova osrednja os, je simptomatièno kazal tudi
9 Na odborovi seji GM so odloèili o napisu na izdanih sprièevalih: »Glasbena matica v Ljubljani –
Jugoslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost s pravico javnosti temeljem odbora
poverjeništva za uk in bogoèastje v Ljubljani št. 6453 z dne 5. 1. 1920«. Gl. XIII. odborova seja dne 28.
prosinca 1920.
50
21. maja 1919 so na seji GM sklenili, da zaènejo s pouèevanjem na predstopnji
konservatorija, in septembra istega leta v èasopisu Slovenski narod objavili termine za
sprejemne izpite za klavir, violino, solopetje, harmonijo in kontrapunkt ter za dramatièno
šolo (Slovenski narod 1919: 5). Septembra 1919 se je na šolo GM, ki je obsegala ni jo
štiriletno pripravljalno stopnjo ter srednjo in višjo triletno stopnjo, vpisalo skupaj veè kot
tisoè uèencev in študentov. Dramska, operna in orkestralna šola se je konec leta 1919
preimenovala v Jugoslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost, ki je na
zaèetku leta 1920 pridobil pravico javnosti in de elno podporo.9
Realizacijo ambiciozno zastavljenega izobra evalnega programa na konservatoriju, ki je
do leta 1926 deloval pod okriljem GM, so v prvih letih ovirale te ave objektivnega in
subjektivnega znaèaja. Ker je društvo moralo samo vzdr evati delovanje konservatorija,
je zaradi velikih stroškov zašlo v finanène te ave, probleme pa so imeli tudi s
pridobivanjem primerno izobra enih uèiteljev. Razmere na konservatoriju v prvih letih
delovanja nazorno prika e avtobiografski zapis Vide Jeraj, hèerke uèitelja in vodje
Orkestralnega društva GM Karla Jeraja, ki je po konèanih dveh letih na dunajskem
konservatoriju leta 1919 nadaljevala študij violine v Ljubljani: »Trpela sem, ker študij v
moji domovini ni potekal po dunajskih merilih. Dopolnilni predmeti so bili namenjeni
izobrazbi diletantov. Zahteve minimalne. Violino me je sprva pouèeval profesor Zika, ki
je kmalu odšel. K sreèi sem potem dobila odliènega pedagoga Jana Šlajsa, ki mi je
omogoèil pravi študij violine. Sam je bil po študiju pri Ševèíku v domovini uèenec
slovitega volinskega uèitelja Grüna v Sankt Petersburgu v Rusiji […]. Pod vodstvom
profesorja Šlajsa sem do leta 1925, po šestih letih, zakljuèila svoj študij violine z izvedbo
koncerta Tora Aulina« (Jeraj-Hribar 1992: 58–59).
S šolskim letom 1926/27 – potem, ko je bil konservatorij podr avljen (leta 1926 delno,
naslednje leto pa v celoti) – sta bila šola GM in konservatorij organizacijsko loèena, a sta
delovala v istih prostorih in nekateri uèitelji so pouèevali na obeh izobra evalnih
inštitucijah. Hkrati z organizacijo loèenih izobra evalnih ustanov so se predrugaèile
izobra evalne smernice šole GM. Še naprej je nudila glasbeni pouk ljubiteljem za domaèe
muziciranje, po drugi strani pa je poleg izobra evanja najširših plasti glasbenih ljubiteljev
omogoèala pridobitev primerne ravni glasbenega znanja za nadarjene uèence, ki so se
eleli z glasbo ukvarjati poklicno in se vpisati na srednjo in višjo oziroma kasneje tudi
visoko stopnjo izobra evanja v okviru konservatorija. Bila je torej tudi predstopnja
konservatorija. Po konèanem èetrtem razredu so uèenci opravljali izpit za vstop v
konservatorij, se pravi na srednjo stopnjo, lahko pa so nadaljevali šolanje na (ni ji) šoli
GM. Na šoli GM so pouèevali solopetje in vse inštrumente: najveè zanimanja je bilo za
pouk klavirja in violine, za ostale inštrumente je bilo zanimanje še vedno zelo skromno.
Da je tudi v obdobju po prvi vojni izobra evalna dejavnostjo ostala ognjišèe vsega
društvenega dela GM in šola njegova osrednja os, je simptomatièno kazal tudi
9 Na odborovi seji GM so odloèili o napisu na izdanih sprièevalih: »Glasbena matica v Ljubljani –
Jugoslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost s pravico javnosti temeljem odbora
poverjeništva za uk in bogoèastje v Ljubljani št. 6453 z dne 5. 1. 1920«. Gl. XIII. odborova seja dne 28.
prosinca 1920.
50
