Page 49 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 49
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
Za kvalitetno izvedbo pouka na tej šoli so poskrbeli izjemni uèitelji, ki so vzgojili tudi
nekatere mednarodno uveljavljene glasbenike.7
Šola in konservatorij Glasbene matice v iskanju narodnega in umetniškega
poslanstva (1919–1926)
Ideja o konservatoriju, moderni glasbeno-izobra evalni instituciji, osnovani na narodnih
osnovah, se je na zaèetku 19. stoletja širila po evropskem prostoru. V Pragi je bil
konservatorij ustanovljen leta 1811, dunajski konservatorij je leta 1817 ustanovilo
Društvo ljubiteljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde), od srede 19. stoletja pa je
institucionalni razvoj višje in visoke stopnje glasbenega izobra evanja še bolj opazen.8
Ljubljanski konservatorij GM, ustanovljen leta 1919, je bil zasnovan po vzoru praškega in
dunajskega, zgled njegovemu vodstvu pa je bilo tudi delovanje zagrebškega
konservatorija, ki je bil ustanovljen tri leta pred ljubljanskim. Namen glasbenega
izobra evanja je bil na ljubljanskem konservatoriju enak kot v zaèetnem obdobju
delovanja konservatorijev drugod po Evropi: zagotoviti potrebne strokovne temelje za
poklicno glasbeno delo, primerno pevsko, inštrumentalno in teoretièno izobrazbo
pevovodjem in glasbenim uèiteljem, koncertnim in opernim pevcem, opernim in
koncertnim dirigentom in inštrumentalistom za igranje v orkestru. Šola za »glasbene
inštrumente« je trajala šest do sedem let, enako tudi »šola za glasbeno teorijo«, z oddelki
za koncertne, operne, zborovske dirigente in uèitelje, ki je obsegala elementarno teorijo,
harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo, šola opernega in koncertnega petja je trajala šest
let (Hubad 1919: 59). Sprva so bili v predmetnik konservatorija vkljuèeni tudi dramatièna
in operna šola (predvideni so bili trije letniki) ter govorniški teèaj, zato so poleg
glasbenikov šolo obiskovali tudi bodoèi dramski igralci. Ravnatelj M. Hubad je ob
ustanovitvi izpostavil umetniško in narodno poslanstvo konservatorija: »Konservatorij
naj bo kulturno svetišèe glasbene, operne in dramatiène umetnosti. Osamosvoji, pospešuje
in z vso skrbnostjo naj goji svojo jugoslovansko glasbeno kulturo do najvišje popolnosti,
ki bo mogla tekmovati s svetovnimi kulturnimi narodi. […] Potrebujemo umetnikov
pijanistov, vijolinistov, èelistov, solistov; konservatorièno izobra enih glasbenih uèiteljev
za vse predmete po glasbenih šolah, gimnazijah, uèiteljišèih, realkah, licejih, mešèanskih
šolah; v društvih pevovodij, v gledališèih kapelnikov in korepetitorjev, za koncerte
koncertnih dirigentov itd. Resno delujoèi konservatorij bo mogel lastne dr avljane
izobraziti in podati svojemu narodu. […] Gojitev in izobra evanje orkestralnih
glasbenikov je za obstoj in delovanje vseh opernih, gledaliških in vojaških orkestrov v celi
Jugoslaviji nujno potrebno, da ne bomo vezani na import iz tujih dr av« (Hubad 1919:
59).
7 Kvaliteten pouk na šoli Filharmoniène dru be so omogoèali violinski pedagog Hans Gerstner ter uèitelja
klavirja Joseph Zöhrer in Gustav Moravec, ki so vzgojili tudi nekatere uveljavljene poklicne glasbenike,
med njimi violinista Lea Funtka. Kuret (2005), str. 235–238.
8 Na dunajskem konservatoriju so najprej pouèevali petje, od leta 1819 do 1834 pa so postopoma dodajali
na predmetnik še pouk ostalih inštrumentov in teoretiène predmete. Kmalu za Dunajem so konservatorij
ustanovili še v drugih bli njih avstrijskih mestih: Gradcu (1817), Innsbrucku (1819), Linzu (1823),
Celovcu (1828) in Mozarteum v Salzburgu (1841). Od srede 19. stoletja je viden institucionalni razvoj v
drugih evropskih mestih: v Leipzigu je bil konservatorij ustanovljen leta 1843, v Kölnu 1845, Münchnu
1846, Berlinu 1850, Dresdnu 1856, Bernu 1858, St. Petersburgu 1862, Baslu 1866, Weimarju 1872, v
Moskvi in Hamburgu 1873, Budimpešti 1875, Rimu 1877 in v Brnu 1882. Cahn (2001), str. 315–317.
49
Za kvalitetno izvedbo pouka na tej šoli so poskrbeli izjemni uèitelji, ki so vzgojili tudi
nekatere mednarodno uveljavljene glasbenike.7
Šola in konservatorij Glasbene matice v iskanju narodnega in umetniškega
poslanstva (1919–1926)
Ideja o konservatoriju, moderni glasbeno-izobra evalni instituciji, osnovani na narodnih
osnovah, se je na zaèetku 19. stoletja širila po evropskem prostoru. V Pragi je bil
konservatorij ustanovljen leta 1811, dunajski konservatorij je leta 1817 ustanovilo
Društvo ljubiteljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde), od srede 19. stoletja pa je
institucionalni razvoj višje in visoke stopnje glasbenega izobra evanja še bolj opazen.8
Ljubljanski konservatorij GM, ustanovljen leta 1919, je bil zasnovan po vzoru praškega in
dunajskega, zgled njegovemu vodstvu pa je bilo tudi delovanje zagrebškega
konservatorija, ki je bil ustanovljen tri leta pred ljubljanskim. Namen glasbenega
izobra evanja je bil na ljubljanskem konservatoriju enak kot v zaèetnem obdobju
delovanja konservatorijev drugod po Evropi: zagotoviti potrebne strokovne temelje za
poklicno glasbeno delo, primerno pevsko, inštrumentalno in teoretièno izobrazbo
pevovodjem in glasbenim uèiteljem, koncertnim in opernim pevcem, opernim in
koncertnim dirigentom in inštrumentalistom za igranje v orkestru. Šola za »glasbene
inštrumente« je trajala šest do sedem let, enako tudi »šola za glasbeno teorijo«, z oddelki
za koncertne, operne, zborovske dirigente in uèitelje, ki je obsegala elementarno teorijo,
harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo, šola opernega in koncertnega petja je trajala šest
let (Hubad 1919: 59). Sprva so bili v predmetnik konservatorija vkljuèeni tudi dramatièna
in operna šola (predvideni so bili trije letniki) ter govorniški teèaj, zato so poleg
glasbenikov šolo obiskovali tudi bodoèi dramski igralci. Ravnatelj M. Hubad je ob
ustanovitvi izpostavil umetniško in narodno poslanstvo konservatorija: »Konservatorij
naj bo kulturno svetišèe glasbene, operne in dramatiène umetnosti. Osamosvoji, pospešuje
in z vso skrbnostjo naj goji svojo jugoslovansko glasbeno kulturo do najvišje popolnosti,
ki bo mogla tekmovati s svetovnimi kulturnimi narodi. […] Potrebujemo umetnikov
pijanistov, vijolinistov, èelistov, solistov; konservatorièno izobra enih glasbenih uèiteljev
za vse predmete po glasbenih šolah, gimnazijah, uèiteljišèih, realkah, licejih, mešèanskih
šolah; v društvih pevovodij, v gledališèih kapelnikov in korepetitorjev, za koncerte
koncertnih dirigentov itd. Resno delujoèi konservatorij bo mogel lastne dr avljane
izobraziti in podati svojemu narodu. […] Gojitev in izobra evanje orkestralnih
glasbenikov je za obstoj in delovanje vseh opernih, gledaliških in vojaških orkestrov v celi
Jugoslaviji nujno potrebno, da ne bomo vezani na import iz tujih dr av« (Hubad 1919:
59).
7 Kvaliteten pouk na šoli Filharmoniène dru be so omogoèali violinski pedagog Hans Gerstner ter uèitelja
klavirja Joseph Zöhrer in Gustav Moravec, ki so vzgojili tudi nekatere uveljavljene poklicne glasbenike,
med njimi violinista Lea Funtka. Kuret (2005), str. 235–238.
8 Na dunajskem konservatoriju so najprej pouèevali petje, od leta 1819 do 1834 pa so postopoma dodajali
na predmetnik še pouk ostalih inštrumentov in teoretiène predmete. Kmalu za Dunajem so konservatorij
ustanovili še v drugih bli njih avstrijskih mestih: Gradcu (1817), Innsbrucku (1819), Linzu (1823),
Celovcu (1828) in Mozarteum v Salzburgu (1841). Od srede 19. stoletja je viden institucionalni razvoj v
drugih evropskih mestih: v Leipzigu je bil konservatorij ustanovljen leta 1843, v Kölnu 1845, Münchnu
1846, Berlinu 1850, Dresdnu 1856, Bernu 1858, St. Petersburgu 1862, Baslu 1866, Weimarju 1872, v
Moskvi in Hamburgu 1873, Budimpešti 1875, Rimu 1877 in v Brnu 1882. Cahn (2001), str. 315–317.
49
