Page 52 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 52
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
omogoèili razvoj od »obrtniško-rokodelskega« pouka do izobra evanja »glasbene
inteligence v višjem smislu umetnostne izobrazbe«, poleg izobra evanja poustvarjalcev je
predlagal tudi torej tudi izobra evanje skladateljev, kar bi omogoèalo razvoj komorne in
orkestralne glasbe (Vurnik 1929: 63–64).
Postopni razvoj (modernizacija) pouka v naslednjih dveh desetletjih, ki so ga omogoèali
znanje in izkušnje njegovih nosilcev (uèiteljev), so omogoèili izpolnitev v tehniènem in
umetniškem pogledu dovolj visoke ravni pouèevanja za specializacijo raznovrstnih
glasbenih poklicev. V naslednji razvojni fazi izobra evanja – z ustanovitvijo Glasbene
akademije leta 1939, ki je imela polo aj visoke šole, in še bolj po koncu druge vojne – so
glasbene razmere omogoèale primerno strokovno podlago, da so se zgoraj omenjene
Vurnikove zahteve lahko postopno uresnièevale. V tej fazi je bilo omogoèeno tudi
izobra evanje inštrumentalnih solistov – virtuozov ter skladateljev, kar je bil potreben
pogoj za glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, primerljivo z drugimi evropskimi
mesti.
Literatura
Anonimno, 1884. Glasbena Matica. Slovenski narod, let. 17, št. 58, str. 2.
Anonimno, 1918. Obèni zbor »Glasbene Matice«. Slovenski narod, let. 51, št. 156, str.
3.
Anonimno, 1919. Konservatorij »Glasbene Matice«. Slovenski narod, let. 52, št. 214,
str. 5.
Betetto, Julij. 1936. 10 let dr avnega konservatorija. Poroèilo o šolskem letu 1935–36.
Ljubljana: Dr avni konservatorij in šola Glasbene matice, str. 4–5.
Budkoviè, Cvetko. 1992. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Od zaèetka 19.
stoletja do nastanka konservatorija. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Budkoviè, Cvetko. 1995. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Od nastanka
konservatorija do Akademije za glasbo 1919–1946. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete.
Cahn, Peter. 2001. Conservatories. III. 1790–1945. 3. Germany and Central Europe. V:
Sadie, Stanley in Tyrrell, John (ur.): The New Grove Dictionary of Music and
Musicians, zv. 6. London: Macmillian, 2001, str. 315–317.
Cigoj Krstuloviæ, Nataša. 2000. Gerbiè in Glasbena matica. V: Škulj, Edo (ur.):
Gerbièev zbornik (Knji nica Cerkvenega glasbenika, Zbirka 5, Knji na zbirka, zv. 14).
Ljubljana: Dru ina, str. 127–138.
Cigoj Krstuloviæ, Nataša. 2015. Zgodovina, spomin, dedišèina. Ljubljanska Glasbena
matica do konca druge svetovne vojne. Ljubljana: Zalo ba ZRC, ZRC SAZU.
Dullea, Rhoda. 2008-9. Populism and folklorism in Central European music pedagogy
of the nineteenth and early twentieth centuries. Journal of the Society for Musicology
in Ireland, let. 4, str. 35–53.
52
omogoèili razvoj od »obrtniško-rokodelskega« pouka do izobra evanja »glasbene
inteligence v višjem smislu umetnostne izobrazbe«, poleg izobra evanja poustvarjalcev je
predlagal tudi torej tudi izobra evanje skladateljev, kar bi omogoèalo razvoj komorne in
orkestralne glasbe (Vurnik 1929: 63–64).
Postopni razvoj (modernizacija) pouka v naslednjih dveh desetletjih, ki so ga omogoèali
znanje in izkušnje njegovih nosilcev (uèiteljev), so omogoèili izpolnitev v tehniènem in
umetniškem pogledu dovolj visoke ravni pouèevanja za specializacijo raznovrstnih
glasbenih poklicev. V naslednji razvojni fazi izobra evanja – z ustanovitvijo Glasbene
akademije leta 1939, ki je imela polo aj visoke šole, in še bolj po koncu druge vojne – so
glasbene razmere omogoèale primerno strokovno podlago, da so se zgoraj omenjene
Vurnikove zahteve lahko postopno uresnièevale. V tej fazi je bilo omogoèeno tudi
izobra evanje inštrumentalnih solistov – virtuozov ter skladateljev, kar je bil potreben
pogoj za glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, primerljivo z drugimi evropskimi
mesti.
Literatura
Anonimno, 1884. Glasbena Matica. Slovenski narod, let. 17, št. 58, str. 2.
Anonimno, 1918. Obèni zbor »Glasbene Matice«. Slovenski narod, let. 51, št. 156, str.
3.
Anonimno, 1919. Konservatorij »Glasbene Matice«. Slovenski narod, let. 52, št. 214,
str. 5.
Betetto, Julij. 1936. 10 let dr avnega konservatorija. Poroèilo o šolskem letu 1935–36.
Ljubljana: Dr avni konservatorij in šola Glasbene matice, str. 4–5.
Budkoviè, Cvetko. 1992. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Od zaèetka 19.
stoletja do nastanka konservatorija. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Budkoviè, Cvetko. 1995. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Od nastanka
konservatorija do Akademije za glasbo 1919–1946. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete.
Cahn, Peter. 2001. Conservatories. III. 1790–1945. 3. Germany and Central Europe. V:
Sadie, Stanley in Tyrrell, John (ur.): The New Grove Dictionary of Music and
Musicians, zv. 6. London: Macmillian, 2001, str. 315–317.
Cigoj Krstuloviæ, Nataša. 2000. Gerbiè in Glasbena matica. V: Škulj, Edo (ur.):
Gerbièev zbornik (Knji nica Cerkvenega glasbenika, Zbirka 5, Knji na zbirka, zv. 14).
Ljubljana: Dru ina, str. 127–138.
Cigoj Krstuloviæ, Nataša. 2015. Zgodovina, spomin, dedišèina. Ljubljanska Glasbena
matica do konca druge svetovne vojne. Ljubljana: Zalo ba ZRC, ZRC SAZU.
Dullea, Rhoda. 2008-9. Populism and folklorism in Central European music pedagogy
of the nineteenth and early twentieth centuries. Journal of the Society for Musicology
in Ireland, let. 4, str. 35–53.
52
