Page 46 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 46
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
pregled uènega gradiva za pouk klavirja ( e v osmih letnikih!) in solopetja (v petih
letnikih), vsebine pouka teorije in harmonije, zborovskega petja, violine, godal in pihal ter
skupnih vaj4 pa ta uèni naèrt še ni doloèal. To pomanjkljivost so odpravili leta 1894, ko je
prièel veljati novi uèni naèrt. Izdelali so ga uèitelji šole GM, ki so se šolali na Dunaju in v
Pragi in se zgledovali po tamkajšnjih naèrtih. Gerbiè je izpopolnil naèrt za solopetje, M.
Hubad je sestavil uèni naèrt za splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt,
zborovsko petje in solopetje, Karel Jeraj za violino in Karel Hoffmeister za klavir (Izvestje
»Glasbene Matice« v Ljubljani 1894: 13–23). V primerjavi s predhodnim naèrtom je ta
naèrt obse nejši, pregled uènega gradiva za posamezne stopnje je bolj podroben. V
pogledu kvalitativnega napredka glasbenega izobra evanja je potrebno omeniti, da je
pouk violine obsegal e osem razredov in da so v tem uènem naèrtu za klavirski pouk po
konèanem osmem razredu zapisali tudi program višje šole za nadarjene uèence.
Izpostaviti se zdi smiselno naèrt teoretiènega pouka, saj se v primerjavi z današnjimi
smernicami zdi bolj zahteven (zgošèen).
Poleg stalne prenove uènih naèrtov si je odbor GM od samega zaèetka delovanja šole
prizadeval tudi za izdelavo in natis izvirnih uèbenikov. Prvi uèbeniki za pevski, klavirski,
teoretièni in violinski pouk so bili odraz potreb najveèjega števila uèencev, a tudi znanja in
izkušenj uèiteljev. Za potrebe svoje glasbene šole so pri GM leta 1885 izdali Razingerjeve
Pevske vaje (uèbenik je sledil Weinwurmovi metodi), kasneje še štiri zvezke Foersterjeve
Teoretièno-praktiène klavirske šole (1. in 2. zv. 1886, 3. zv. 1889 in 4. zv. 1890).
Foersterjeva šola je bila obvezni uèbenik za uèence klavirja na šoli GM veè desetletij in
bila veèkrat ponatisnjena.5 Bila pa je veè kot didaktièni pripomoèek; z glasbeno vsebino,
oprto na ljudsko (slovensko in èeško) dedišèino, je bila v skladu tudi z aktualnimi
narodnimi te njami. Za potrebe glasbene šole je GM do prve vojne izdala še Hubadov
uèbenik Splošna, elementarna glasbena teorija ali zaèetni nauk o glasbi (razmno eno za
interno rabo, 1902) in Zöllnerjevo vadnico Štirideset vaj v petju (domnevno 1908).
Navdušenje za ljudsko dedišèino, ki je v 19. stoletju narašèalo skupaj s tedaj prebujeno
narodno zavestjo, je spodbujalo uèitelje, da so za najmlajše uèence pisali priredbe ljudskih
pesmi. Ljudska pesem je bila osrednje sredstvo za pouèevanje osnov zahodnoevropske
umetne glasbe še v prvih desetletjih 20. stoletja (Dullea 2008-9: 35). Najmlajšim uèencem
violine sta uèitelja iga Polašek in Josip Vedral namenila zbirko priredb ljudskih pesmi
Slovenski mladini. Album 25 slovenskih pesmi za gosli s spremljevanjem klavirja (1913).
Še pred prvo vojno je prièel na šoli GM pouèevati klavir Josip Pavèiè, ki je za uèence
prirejal ljudske pesmi. Zbirka teh priredb z naslovom Klavirski album za slovensko
mladino je izšla prviè po vojni leta 1919, njeni ponatisi v naslednjih desetletjih pa prièajo,
da je svoj didaktièni namen ohranila še mnoga desetletja.
4 Skupne vaje so bile v uènem naèrtu zapisane v razdelku VI.: »èetveroroèno na klavirju, za dva klavirja, za
klavir in gosli, za klavir in samospev, za klavir in zbor, za klavir gosli in petje, za mali orkester«. Gl. Uèni
naèrt šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani, str. 10. Dokument hranijo v društvenem arhivu v ljubljanski
Narodni in univerzitetni knji nici.
5 Foerster je teoretiène napotke in navodila za izvajanje v tem uèbeniku napisal v slovenskem in nemškem
jeziku.
46
pregled uènega gradiva za pouk klavirja ( e v osmih letnikih!) in solopetja (v petih
letnikih), vsebine pouka teorije in harmonije, zborovskega petja, violine, godal in pihal ter
skupnih vaj4 pa ta uèni naèrt še ni doloèal. To pomanjkljivost so odpravili leta 1894, ko je
prièel veljati novi uèni naèrt. Izdelali so ga uèitelji šole GM, ki so se šolali na Dunaju in v
Pragi in se zgledovali po tamkajšnjih naèrtih. Gerbiè je izpopolnil naèrt za solopetje, M.
Hubad je sestavil uèni naèrt za splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt,
zborovsko petje in solopetje, Karel Jeraj za violino in Karel Hoffmeister za klavir (Izvestje
»Glasbene Matice« v Ljubljani 1894: 13–23). V primerjavi s predhodnim naèrtom je ta
naèrt obse nejši, pregled uènega gradiva za posamezne stopnje je bolj podroben. V
pogledu kvalitativnega napredka glasbenega izobra evanja je potrebno omeniti, da je
pouk violine obsegal e osem razredov in da so v tem uènem naèrtu za klavirski pouk po
konèanem osmem razredu zapisali tudi program višje šole za nadarjene uèence.
Izpostaviti se zdi smiselno naèrt teoretiènega pouka, saj se v primerjavi z današnjimi
smernicami zdi bolj zahteven (zgošèen).
Poleg stalne prenove uènih naèrtov si je odbor GM od samega zaèetka delovanja šole
prizadeval tudi za izdelavo in natis izvirnih uèbenikov. Prvi uèbeniki za pevski, klavirski,
teoretièni in violinski pouk so bili odraz potreb najveèjega števila uèencev, a tudi znanja in
izkušenj uèiteljev. Za potrebe svoje glasbene šole so pri GM leta 1885 izdali Razingerjeve
Pevske vaje (uèbenik je sledil Weinwurmovi metodi), kasneje še štiri zvezke Foersterjeve
Teoretièno-praktiène klavirske šole (1. in 2. zv. 1886, 3. zv. 1889 in 4. zv. 1890).
Foersterjeva šola je bila obvezni uèbenik za uèence klavirja na šoli GM veè desetletij in
bila veèkrat ponatisnjena.5 Bila pa je veè kot didaktièni pripomoèek; z glasbeno vsebino,
oprto na ljudsko (slovensko in èeško) dedišèino, je bila v skladu tudi z aktualnimi
narodnimi te njami. Za potrebe glasbene šole je GM do prve vojne izdala še Hubadov
uèbenik Splošna, elementarna glasbena teorija ali zaèetni nauk o glasbi (razmno eno za
interno rabo, 1902) in Zöllnerjevo vadnico Štirideset vaj v petju (domnevno 1908).
Navdušenje za ljudsko dedišèino, ki je v 19. stoletju narašèalo skupaj s tedaj prebujeno
narodno zavestjo, je spodbujalo uèitelje, da so za najmlajše uèence pisali priredbe ljudskih
pesmi. Ljudska pesem je bila osrednje sredstvo za pouèevanje osnov zahodnoevropske
umetne glasbe še v prvih desetletjih 20. stoletja (Dullea 2008-9: 35). Najmlajšim uèencem
violine sta uèitelja iga Polašek in Josip Vedral namenila zbirko priredb ljudskih pesmi
Slovenski mladini. Album 25 slovenskih pesmi za gosli s spremljevanjem klavirja (1913).
Še pred prvo vojno je prièel na šoli GM pouèevati klavir Josip Pavèiè, ki je za uèence
prirejal ljudske pesmi. Zbirka teh priredb z naslovom Klavirski album za slovensko
mladino je izšla prviè po vojni leta 1919, njeni ponatisi v naslednjih desetletjih pa prièajo,
da je svoj didaktièni namen ohranila še mnoga desetletja.
4 Skupne vaje so bile v uènem naèrtu zapisane v razdelku VI.: »èetveroroèno na klavirju, za dva klavirja, za
klavir in gosli, za klavir in samospev, za klavir in zbor, za klavir gosli in petje, za mali orkester«. Gl. Uèni
naèrt šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani, str. 10. Dokument hranijo v društvenem arhivu v ljubljanski
Narodni in univerzitetni knji nici.
5 Foerster je teoretiène napotke in navodila za izvajanje v tem uèbeniku napisal v slovenskem in nemškem
jeziku.
46
