Page 48 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 48
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Pri izpopolnjevanju uènih naèrtov za ustanovitev konservatorija se je vodstvo šole GM
zgledovalo tudi pri šoli Hrvaškega glasbenega zavoda (Hrvatski zemaljski glazbeni
zavod) v Zagrebu. V tem pogledu je nazorna primerjava omenjenega naèrta GM iz leta
1906 z uènim naèrtom zagrebške šole, natisnjenim leta 1910 (Nauèna osnova za uèenike i
uèenice glazbene škole Hrvatskoga zemaljskega glazbenoga zavoda u Zagrebu 1910), ki z
bogatejšo vsebino in premišljenim stopenjskim programom predstavlja zasnovo bodoèega
konservatorijskega izobra evanja. Pouk klavirja in violine je tam potekal na pripravljalni,
ni ji in višji stopnji, za klavir v vsaki stopnji po tri leta, za violino (in violonèelo) v
pripravljalni dve, potem pa po tri leta. Imeli so program za kontrabas, flavto, klarinet,
oboo, fagot, rog, harfo v ni ji in višji stopnji, v vsaki po tri leta. Pouk orgel je trajal tri leta.
Teoretièna znanja so vkljuèevala splošno teorijo, nauk o harmoniji, kontrapunktu in fugi,
kompozicijo. Po eno leto je potekal tudi pouk glasbene zgodovine, hrvaškega jezika,
hrvaške poetike, hrvaške literature in italijanskega jezika. Ti dopolnilni predmeti so bili
namenjeni izobra evanju profila celostnega poklicnega glasbenika, ki naj bi poleg
tehniènih vešèin igranja pridobil širši vpogled v umetnost (Kos 1978: 87). Pri tem je
potrebno izpostaviti še, da se je naèrt glasbenega pouka razlikoval za redne in izredne
uèence, kar je bilo posledica loèevanja glasbenega izobra evanja za poklicno in za
ljubiteljsko delovanje.
Po 1908 se je odbor GM zaèel intenzivno pripravljati na ustanovitev konservatorija
(Budkoviè 1992: 279–282, Cigoj Krstuloviè 2015: 164–166). Smatral je, da je šola GM v
1909/10 v programskem smislu pripravljena za reorganizacijo in formiranje višje
(oziroma visoke) stopnje, kar je razvidno tudi iz objave, da nudi glasbena šola izobrazbo v
klavirju in violini do »popolne konservatorijske in koncertne višine«, izobrazbo v vseh
ostalih inštrumentih do »dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru« ter dodatno
orkestrske ansambelske vaje in vaje komorne glasbe, izobrazbo v solopetju »do operne in
koncertne višine«, znanje znanstveno-teoretiènih ved (glasbene teorije, harmonije in
kontrapunkta, kompozicije in glasbene zgodovine) kot predpogoj za skladanje, dirigiranje
in zborovodstvo, v zborovskem petju pridobitev znanja za sodelovanje v zborih in na
koncertih (Izvestje »Glasb. Matice« v Ljubljani in podru nic v Kranju, Gorici in Trstu o
38. društvenem letu 1909/10: 29).
Pridobitev dovoljenja za ustanovitev konservatorija je prepreèila prva vojna in z njo
izredne politiène razmere v monarhiji in prestolnici. Obdobje med letoma 1914 do 1918
pa za šolo GM ni pomenilo stagnacije, kar prièajo statistièni podatki: šola GM je imela v
šolskem letu 1917/18 veè kot 800 uèencev, kar je bilo do tedaj najveèje število uèencev;
uèiteljev je bilo 15 (Slovenski narod 1918: 3). Pouèevali so teorijo, mladinsko petje,
solopetje, klavir, violino, violonèelo, harmonijo, flavto in koncertno zborovsko petje.
Enako velja za šolo Filharmoniène dru be, na kateri so v šolskem letu 1917/18 pouèevali
teorijo, solopetje, klavir, violino, violo, violonèelo in komorno igro. Èeprav je imela
štirikrat manj uèencev (180) kot šola GM, pa je imela šola Filharmoniène dru be v
tehniènem in umetniškem smislu zahteven program, kar ka ejo njeni uèni naèrti.6
6 Prim. Lehrplan und Lehrstoffverzeichnis für den Unterricht an der Musikschule der Philharmonischen
Gesellschaft in Laibach in Verzeichnis des Lehrstoffes welcher an der Musikschulen der Philharmonische
Gesellschaft in Laibach in Verwendung ist. Dokumenta se nahajata v arhivu Filharmoniène dru be v
Narodni in univerzitetni knji nici v Ljubljani.
48
Pri izpopolnjevanju uènih naèrtov za ustanovitev konservatorija se je vodstvo šole GM
zgledovalo tudi pri šoli Hrvaškega glasbenega zavoda (Hrvatski zemaljski glazbeni
zavod) v Zagrebu. V tem pogledu je nazorna primerjava omenjenega naèrta GM iz leta
1906 z uènim naèrtom zagrebške šole, natisnjenim leta 1910 (Nauèna osnova za uèenike i
uèenice glazbene škole Hrvatskoga zemaljskega glazbenoga zavoda u Zagrebu 1910), ki z
bogatejšo vsebino in premišljenim stopenjskim programom predstavlja zasnovo bodoèega
konservatorijskega izobra evanja. Pouk klavirja in violine je tam potekal na pripravljalni,
ni ji in višji stopnji, za klavir v vsaki stopnji po tri leta, za violino (in violonèelo) v
pripravljalni dve, potem pa po tri leta. Imeli so program za kontrabas, flavto, klarinet,
oboo, fagot, rog, harfo v ni ji in višji stopnji, v vsaki po tri leta. Pouk orgel je trajal tri leta.
Teoretièna znanja so vkljuèevala splošno teorijo, nauk o harmoniji, kontrapunktu in fugi,
kompozicijo. Po eno leto je potekal tudi pouk glasbene zgodovine, hrvaškega jezika,
hrvaške poetike, hrvaške literature in italijanskega jezika. Ti dopolnilni predmeti so bili
namenjeni izobra evanju profila celostnega poklicnega glasbenika, ki naj bi poleg
tehniènih vešèin igranja pridobil širši vpogled v umetnost (Kos 1978: 87). Pri tem je
potrebno izpostaviti še, da se je naèrt glasbenega pouka razlikoval za redne in izredne
uèence, kar je bilo posledica loèevanja glasbenega izobra evanja za poklicno in za
ljubiteljsko delovanje.
Po 1908 se je odbor GM zaèel intenzivno pripravljati na ustanovitev konservatorija
(Budkoviè 1992: 279–282, Cigoj Krstuloviè 2015: 164–166). Smatral je, da je šola GM v
1909/10 v programskem smislu pripravljena za reorganizacijo in formiranje višje
(oziroma visoke) stopnje, kar je razvidno tudi iz objave, da nudi glasbena šola izobrazbo v
klavirju in violini do »popolne konservatorijske in koncertne višine«, izobrazbo v vseh
ostalih inštrumentih do »dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru« ter dodatno
orkestrske ansambelske vaje in vaje komorne glasbe, izobrazbo v solopetju »do operne in
koncertne višine«, znanje znanstveno-teoretiènih ved (glasbene teorije, harmonije in
kontrapunkta, kompozicije in glasbene zgodovine) kot predpogoj za skladanje, dirigiranje
in zborovodstvo, v zborovskem petju pridobitev znanja za sodelovanje v zborih in na
koncertih (Izvestje »Glasb. Matice« v Ljubljani in podru nic v Kranju, Gorici in Trstu o
38. društvenem letu 1909/10: 29).
Pridobitev dovoljenja za ustanovitev konservatorija je prepreèila prva vojna in z njo
izredne politiène razmere v monarhiji in prestolnici. Obdobje med letoma 1914 do 1918
pa za šolo GM ni pomenilo stagnacije, kar prièajo statistièni podatki: šola GM je imela v
šolskem letu 1917/18 veè kot 800 uèencev, kar je bilo do tedaj najveèje število uèencev;
uèiteljev je bilo 15 (Slovenski narod 1918: 3). Pouèevali so teorijo, mladinsko petje,
solopetje, klavir, violino, violonèelo, harmonijo, flavto in koncertno zborovsko petje.
Enako velja za šolo Filharmoniène dru be, na kateri so v šolskem letu 1917/18 pouèevali
teorijo, solopetje, klavir, violino, violo, violonèelo in komorno igro. Èeprav je imela
štirikrat manj uèencev (180) kot šola GM, pa je imela šola Filharmoniène dru be v
tehniènem in umetniškem smislu zahteven program, kar ka ejo njeni uèni naèrti.6
6 Prim. Lehrplan und Lehrstoffverzeichnis für den Unterricht an der Musikschule der Philharmonischen
Gesellschaft in Laibach in Verzeichnis des Lehrstoffes welcher an der Musikschulen der Philharmonische
Gesellschaft in Laibach in Verwendung ist. Dokumenta se nahajata v arhivu Filharmoniène dru be v
Narodni in univerzitetni knji nici v Ljubljani.
48
