Page 47 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 47
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
Razvoj teoretiènega in inštrumentalnega pouka – pot do izobra evanja poklicnih
glasbenikov
Na zaèetku 20. stoletja je bila šola GM osrednja ljubljanska glasbena šola. Rezultate
šolske dejavnosti GM so po eni strani odra ali kvantitativni kazalci – vse veèje število
vpisanih uèencev in zaposlenih uèiteljev – po drugi strani pa kvalitativni kazalci –
podaljševanje glasbenega šolanja pri posameznem predmetu in razširjanje predmetnika.
Najveèji dele so takrat še vedno zavzemali uèenci klavirja; ti so veèinoma ostali
ljubiteljski glasbeniki, ki so muziciral v okviru domaèega salona. Odbor GM se je vse bolj
zavedal, da je potrebno v razvojne naèrte vkljuèiti tudi orkestralno glasbo, ki se je v veèjih
evropskih središèih vse bolj uveljavljala e od sredine 19. stoletja. V pogledu šolanja
orkestrskih glasbenikov je bil pereè zlasti problem izobra evanja pihalcev in trobilcev. Ti
so bili potrebni za izpolnitev naèrtov Slovencev, da bi ustanovili svoj civilni koncertni
orkester in s tem za izvedbo društvenih koncertov z vokalno-inštrumentalnim
repertoarjem ne bi bilo potrebno najemati vojaških godbenikov. Oddelek za pihala in
trobila so zaradi malomarnega odnosa uèencev in neznatnih uspehov e leta 1892 opustili
(Poroèilo o delovanji »Glasbene Matice« za leta 1888/9, 1889/90, 1890/1, 1891/2,
1892/3: 27), potem pa ga na zaèetku 20. stoletja znova vzpostavili, a dele uèencev pihal
in trobil je bil tudi takrat še zelo skromen. Statistièni podatki so nazorni. V šolskem letu
1909/10 je bilo na šoli GM vpisanih blizu 600 uèencev, od tega se je veè kot 200 uèencev
uèilo klavir, veè kot 100 violino, 2 èelo, 1 kontrabas, 10 flavto, 2 klarinet, po 1 uèenec pa
oboo, rog in pozavno. Pihala in trobila se je uèilo torej komaj 4 odstotke vpisanih uèencev
(Izvestje »Glasb. Matice« v Ljubljani in podru nic v Kranju, Gorici in Trstu o 38.
društvenem letu 1909/10: 27).
Novo zarezo v razvoju glasbenega izobra evanja je pomenila prenova uènega naèrta leta
1906 (Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7: 24–31). Za
klavirski pouk po konèanem osmem razredu so v uènem naèrtu zapisali tudi program višje
šole s seznamom skladb za nadarjene uèence. »Skupne vaje« so bile namenjene pripravam
za komorno in orkestralno igro. Le v grobem zasnovan je bil štiriletni naèrt za uèenje
violonèela in flavte. Da je pouèevanje pihal in trobil slabo napredovalo, ka e zapis, da se
pouk viole, kontrabasa, klarineta, roga, trobente in pozavne »otvori, kadar se oglasi
zadostno število uèencev« (Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu
1906/7: 24). Te ave so bile predvsem z najemanjem uèiteljev za te inštrumente. Med
teoretiènimi predmeti so poleg splošne glasbene teorije, harmonije in kontrapunkta
uvrstili v uèni naèrt tudi pouk kompozicije in glasbene zgodovine, ki naj bi trajal najmanj
dve leti. Za študij kompozicije je bilo potrebno predhodno znanje harmonije in
kontrapunkta, dveletni program pa je zajel analizo forme in »poskuse v komponiranju«
ljudskih in umetnih pesmi, klavirskih, komornih in orkestralnih skladb v formi sonate ter
študij in partiturno igro, ter »poskuse v instrumentaciji manjših klavirskih skladb«
(Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7: 26). V omenjenem
uènem naèrtu zajeti program je bil namenjen inštrumentalistom, pa tudi dirigentom in
skladateljem, torej razliènim profilom poklicnih glasbenikov. S tem je šola GM poèasi
dosegala višjo (konservatorijsko) raven glasbenega izobra evanja.
47
Razvoj teoretiènega in inštrumentalnega pouka – pot do izobra evanja poklicnih
glasbenikov
Na zaèetku 20. stoletja je bila šola GM osrednja ljubljanska glasbena šola. Rezultate
šolske dejavnosti GM so po eni strani odra ali kvantitativni kazalci – vse veèje število
vpisanih uèencev in zaposlenih uèiteljev – po drugi strani pa kvalitativni kazalci –
podaljševanje glasbenega šolanja pri posameznem predmetu in razširjanje predmetnika.
Najveèji dele so takrat še vedno zavzemali uèenci klavirja; ti so veèinoma ostali
ljubiteljski glasbeniki, ki so muziciral v okviru domaèega salona. Odbor GM se je vse bolj
zavedal, da je potrebno v razvojne naèrte vkljuèiti tudi orkestralno glasbo, ki se je v veèjih
evropskih središèih vse bolj uveljavljala e od sredine 19. stoletja. V pogledu šolanja
orkestrskih glasbenikov je bil pereè zlasti problem izobra evanja pihalcev in trobilcev. Ti
so bili potrebni za izpolnitev naèrtov Slovencev, da bi ustanovili svoj civilni koncertni
orkester in s tem za izvedbo društvenih koncertov z vokalno-inštrumentalnim
repertoarjem ne bi bilo potrebno najemati vojaških godbenikov. Oddelek za pihala in
trobila so zaradi malomarnega odnosa uèencev in neznatnih uspehov e leta 1892 opustili
(Poroèilo o delovanji »Glasbene Matice« za leta 1888/9, 1889/90, 1890/1, 1891/2,
1892/3: 27), potem pa ga na zaèetku 20. stoletja znova vzpostavili, a dele uèencev pihal
in trobil je bil tudi takrat še zelo skromen. Statistièni podatki so nazorni. V šolskem letu
1909/10 je bilo na šoli GM vpisanih blizu 600 uèencev, od tega se je veè kot 200 uèencev
uèilo klavir, veè kot 100 violino, 2 èelo, 1 kontrabas, 10 flavto, 2 klarinet, po 1 uèenec pa
oboo, rog in pozavno. Pihala in trobila se je uèilo torej komaj 4 odstotke vpisanih uèencev
(Izvestje »Glasb. Matice« v Ljubljani in podru nic v Kranju, Gorici in Trstu o 38.
društvenem letu 1909/10: 27).
Novo zarezo v razvoju glasbenega izobra evanja je pomenila prenova uènega naèrta leta
1906 (Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7: 24–31). Za
klavirski pouk po konèanem osmem razredu so v uènem naèrtu zapisali tudi program višje
šole s seznamom skladb za nadarjene uèence. »Skupne vaje« so bile namenjene pripravam
za komorno in orkestralno igro. Le v grobem zasnovan je bil štiriletni naèrt za uèenje
violonèela in flavte. Da je pouèevanje pihal in trobil slabo napredovalo, ka e zapis, da se
pouk viole, kontrabasa, klarineta, roga, trobente in pozavne »otvori, kadar se oglasi
zadostno število uèencev« (Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu
1906/7: 24). Te ave so bile predvsem z najemanjem uèiteljev za te inštrumente. Med
teoretiènimi predmeti so poleg splošne glasbene teorije, harmonije in kontrapunkta
uvrstili v uèni naèrt tudi pouk kompozicije in glasbene zgodovine, ki naj bi trajal najmanj
dve leti. Za študij kompozicije je bilo potrebno predhodno znanje harmonije in
kontrapunkta, dveletni program pa je zajel analizo forme in »poskuse v komponiranju«
ljudskih in umetnih pesmi, klavirskih, komornih in orkestralnih skladb v formi sonate ter
študij in partiturno igro, ter »poskuse v instrumentaciji manjših klavirskih skladb«
(Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7: 26). V omenjenem
uènem naèrtu zajeti program je bil namenjen inštrumentalistom, pa tudi dirigentom in
skladateljem, torej razliènim profilom poklicnih glasbenikov. S tem je šola GM poèasi
dosegala višjo (konservatorijsko) raven glasbenega izobra evanja.
47
