Page 58 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 58
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Uvod
V drugi polovici 19. stoletja so na slovenskem ozemlju posebno skrb za glasbeno
izobra evanje in poveèevanje poustvarjalne ravni gojile ljubljanska Filharmonièna
dru ba, Musikvereini posameznih mest in èitalnice. Vsa ta prizadevanja pa le niso
prestopila praga osnovne ravni pouèevanja, zato je potreba po glasbenih ustanovah
višjega ranga ostajala vse do leta 1872, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo
Glasbena matica in deset let pozneje njena glasbena šola. Prav Glasbena matica je bila
tista, ki je na temelju organizacijske zasnove Narodne èitalnice postala osrednja in
najveèja glasbeno-izobra evalna ustanova na Slovenskem.1 Namen šole Glasbene matice,
ustanovljene leta 1882, je bil izobra evati domaèe glasbenike, ustvarjalce, poustvarjalce
in ljubitelje glasbe.2 Ob tem je treba poudariti, da je imela šola sicer eljo izobra evati na
ni ji in višji stopnji, vendar je lahko organizirala le ni jo stopnjo. V dveh letih delovanja je
šola zmogla organizirati le pouk klavirja in violine, veèji razvojni korak pa je pomenilo
šolsko leto 1884/1885, ko so predmetnik dopolnili in zaèeli poleg viole, violonèela,
kontrabasa, zborovskega petja in glasbene teorije (obvezen predmet od 4. razreda)
pouèevati še solopetje. O razvoju glasbenega šolstva je bilo doslej objavljenih veè študij,3
kjer se avtorji veèinoma posveèajo splošnemu razvoju in manj posameznim podroèjem.
Namen prièujoèe študije je natanèneje prouèiti, kako se je razvijalo pouèevanje solopetja
na šoli Glasbene matice, kdo so bili prvi pevski pedagogi, kakšna je bila njihova
izobrazba, uèni naèrti, kdo so njihovi vidnejši uèenci, kakšno je njihovo nadaljnje šolanje,
umetniški in/ali pedagoški uspehi. Izpostaviti je treba, da sicer zgodovina pouèevanja
zborovskega in solistiènega petja v okviru glasbenega šolstva na Slovenskem sega na
zaèetek 19. stoletja, ko je bila ustanovljena Javna glasbena šola pri ljubljanski normalki
leta 1816,4 kjer je kot prvi uèitelj pouèeval v èeškem mestu Sadská rojeni Franc Sokol
(1779–1822), ki je po šolanju opravljal slu bo vojaškega trobentaèa in kapelnika.5 Prav
tako je pouk zborovskega petja zabele en tudi v okviru glasbene šole Filharmoniène
dru be v Ljubljani, ki je leta 1821 ustanovila pevsko šolo imenovano »Gesang-Schule der
philharmonischen Gesellschaft«, ki je delovala osem let (do leta 1829), in sicer pod
vodstvom èeškega skladatelja in dirigenta Gašparja Maška.6
1 Nataša Cigoj Krstuloviæ, Zgodovina, spomin, dedišèina – Ljubljanska Glasbena matica do konca druge
svetovne vojne, Ljubljana: Zalo ba ZRC, ZRC SAZU, 2015, str. 68.
2 Poroèilo Dr avnega konservatorija in šole Glasbene matice o šolskem letu 1931/1932, str. 2–3, NUK,
Glasbena zbirka, fond Glasbena matica.
3 Glej: Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I., Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete, 1992, Cvetko Budkoviè: Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II., Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, Janko Germadnik, 100 let slovenskega glasbenega šolstva
v Celju, Celje: Glasbena šola, 2008, Lidija geè, Viva la musica: 130 let glasbenega šolstva na Ptuju:
1878–2008, Ptuj: Glasbena šola Karol Pahor, 2008, idr.
4 Cvetko Budkoviè, »Javna glasbena šola v Ljubljani 1816–1875«, Muzikološki zbornik 14 (1978), str.
49–54.
5 Jernej Weiss, Èeški glasbeniki v 19. in na zaèetku 20. stoletja na Slovenskem, Maribor: Litera &
Pedagoška fakulteta Maribor, 2012, str. 109.
6 Igor Grdina, »Gašpar Mašek v navzkri jih èasa mešèanov«, Maškov zbornik, Ljubljana: Dru ina, 2002,
str. 17–26.
58
Uvod
V drugi polovici 19. stoletja so na slovenskem ozemlju posebno skrb za glasbeno
izobra evanje in poveèevanje poustvarjalne ravni gojile ljubljanska Filharmonièna
dru ba, Musikvereini posameznih mest in èitalnice. Vsa ta prizadevanja pa le niso
prestopila praga osnovne ravni pouèevanja, zato je potreba po glasbenih ustanovah
višjega ranga ostajala vse do leta 1872, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo
Glasbena matica in deset let pozneje njena glasbena šola. Prav Glasbena matica je bila
tista, ki je na temelju organizacijske zasnove Narodne èitalnice postala osrednja in
najveèja glasbeno-izobra evalna ustanova na Slovenskem.1 Namen šole Glasbene matice,
ustanovljene leta 1882, je bil izobra evati domaèe glasbenike, ustvarjalce, poustvarjalce
in ljubitelje glasbe.2 Ob tem je treba poudariti, da je imela šola sicer eljo izobra evati na
ni ji in višji stopnji, vendar je lahko organizirala le ni jo stopnjo. V dveh letih delovanja je
šola zmogla organizirati le pouk klavirja in violine, veèji razvojni korak pa je pomenilo
šolsko leto 1884/1885, ko so predmetnik dopolnili in zaèeli poleg viole, violonèela,
kontrabasa, zborovskega petja in glasbene teorije (obvezen predmet od 4. razreda)
pouèevati še solopetje. O razvoju glasbenega šolstva je bilo doslej objavljenih veè študij,3
kjer se avtorji veèinoma posveèajo splošnemu razvoju in manj posameznim podroèjem.
Namen prièujoèe študije je natanèneje prouèiti, kako se je razvijalo pouèevanje solopetja
na šoli Glasbene matice, kdo so bili prvi pevski pedagogi, kakšna je bila njihova
izobrazba, uèni naèrti, kdo so njihovi vidnejši uèenci, kakšno je njihovo nadaljnje šolanje,
umetniški in/ali pedagoški uspehi. Izpostaviti je treba, da sicer zgodovina pouèevanja
zborovskega in solistiènega petja v okviru glasbenega šolstva na Slovenskem sega na
zaèetek 19. stoletja, ko je bila ustanovljena Javna glasbena šola pri ljubljanski normalki
leta 1816,4 kjer je kot prvi uèitelj pouèeval v èeškem mestu Sadská rojeni Franc Sokol
(1779–1822), ki je po šolanju opravljal slu bo vojaškega trobentaèa in kapelnika.5 Prav
tako je pouk zborovskega petja zabele en tudi v okviru glasbene šole Filharmoniène
dru be v Ljubljani, ki je leta 1821 ustanovila pevsko šolo imenovano »Gesang-Schule der
philharmonischen Gesellschaft«, ki je delovala osem let (do leta 1829), in sicer pod
vodstvom èeškega skladatelja in dirigenta Gašparja Maška.6
1 Nataša Cigoj Krstuloviæ, Zgodovina, spomin, dedišèina – Ljubljanska Glasbena matica do konca druge
svetovne vojne, Ljubljana: Zalo ba ZRC, ZRC SAZU, 2015, str. 68.
2 Poroèilo Dr avnega konservatorija in šole Glasbene matice o šolskem letu 1931/1932, str. 2–3, NUK,
Glasbena zbirka, fond Glasbena matica.
3 Glej: Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I., Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete, 1992, Cvetko Budkoviè: Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II., Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, Janko Germadnik, 100 let slovenskega glasbenega šolstva
v Celju, Celje: Glasbena šola, 2008, Lidija geè, Viva la musica: 130 let glasbenega šolstva na Ptuju:
1878–2008, Ptuj: Glasbena šola Karol Pahor, 2008, idr.
4 Cvetko Budkoviè, »Javna glasbena šola v Ljubljani 1816–1875«, Muzikološki zbornik 14 (1978), str.
49–54.
5 Jernej Weiss, Èeški glasbeniki v 19. in na zaèetku 20. stoletja na Slovenskem, Maribor: Litera &
Pedagoška fakulteta Maribor, 2012, str. 109.
6 Igor Grdina, »Gašpar Mašek v navzkri jih èasa mešèanov«, Maškov zbornik, Ljubljana: Dru ina, 2002,
str. 17–26.
58
