Page 61 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 61
a Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...
(Národni divadlo).24 Z vlogo Margarete v Gounodovi operi Faust se je Emilija Daneš leta
1875 predstavila hrvaškemu obèinstvu v zagrebški operi (Hrvatsko narodno kazalište),
kjer je dobila stalni anga ma in poustvarila vrsto vlog (Leonora v Beethovnovi operi
Fidelio, Zerlina v Mozartovem Donu Giovanniju, Ines v Verdijevem Trubadurju, pa
Urban v operi Hugenoti Giacoma Meyerbeerja idr.). Leta 1876 se je poroèila s Franom
Gerbièem, ki je bil v tamkajšnji operni hiši kot tenorist anga iran sedmo leto. Nanj je
imela soproga Milka dober vpliv v tem smislu, da mu je izrekla, kot je zapisal v svoji
avtobiografiji, » […] sodbo o dotiènem delu in ta je po navadi estetièno in glasbeno
pravilna. […]«25 Z mo em sta leta 1878 zapustila Zagreb in kratek èas delovala v Ulmu
ter Lvovu. Po prihodu v Ljubljano je Emilija na odru slovenskega De elnega gledališèa
sodelovala pri uprizoritvah oper in operet, preizkusila se je kot re iserka; posvetila se je
pouèevanju na šoli Glasbene matice, kjer je do leta 1892 pouèevala klavir.26 Èeprav je bila
šolana solopevka, ni ohranjenih virov, ki bi potrjevali, da bi kdaj pouèevala solopetje.
Gerbiè, priznan umetnik, je imel vsestransko glasbeno izobrazbo, zato se je od njega
prièakovalo, da je pouèeval veè predmetov, kot je narekovala tedanja praksa. Tako je
poleg ravnateljevanja na šoli Glasbene matice prevzel še pouk solopetja, teorije,
harmonije in klavirja.27 Glasbene razmere v Ljubljani je dobro poznal, veèino svoje
energije pa je posvetil slovenski operi, ki jo je elel postopno profesionalizirati.28 Kot eden
prvih slovenskih profesionalno šolanih glasbenikov se je pridru il obema Èehoma,
Antonu Foersterju in Antonu Nedvìdu, ki sta v drugi polovici 19. stoletja vsak na svojem
podroèju veliko pripomogla k dvigu slovenske glasbene kulture. Izmed vseh prevzetih
nalog v Ljubljani je z glasbenopedagoškega vidika najpomembnejša Gerbièeva vloga
pouèevanja na šoli Glasbene matice. Jeseni leta 1886 mu je odbor Glasbene matice podelil
naslov artistiènega (umetniškega op. p.) vodje glasbene šole, hkrati je bil zadol en tudi za
nadzor vseh šolskih zadev, razen tistih, pri katerih je bilo potrebno pooblastilo Matièinega
odbora.29 Omeniti je treba, da je šola Glasbene matice dotlej uporabljala uèni naèrt po
vzorih programa šole Filharmoniène dru be, ki ga je sestavil Julius Ohm Januschowsky.30
Zelo verjetno ta uèni naèrt ni bil dovolj dodelan oz. ni zadošèal potrebam Matice, saj so
odborniki Gerbièa prosili, da le-tega prenovi in dopolni, kar je suvereno storil.31 De elna
vlada ga je potrdila konec oktobra 1887; pouk, predviden po novem uènem naèrtu, so
zaèeli izvajati e v šolskem letu 1887/1888. Pouk solopetja je obsegal pet razredov,
potekal je po dve uri tedensko, in sicer v skupini štirih uèencev, kar pomeni, da
individualnega pouka znotraj institucije še ni bilo. Temeljni uèni cilj je bila vzgoja pevcev
za koncertni in operni oder. K pouku solopetja so se lahko vpisali kandidati s primernim
glasom, znanjem klavirja, splošne glasbene teorije, primernimi fiziènimi dispozicijami in
24 Slovenski gledališki leksikon (ur. S. Samec), Ljubljana: Mestno gledališèe ljubljansko, 1972, str. 167.
25 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 158.
26 Marija Barbieri, Hrvatski operni pjevaèi 1846–1918, Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske, 1996, str.
188, P. Kuret Ljubljanska filharmonièna dru ba: 1794–1919: kronika, Ljubljana: Nova revija, 2005, str.
28–29, Tonèka Stanonik in Lan Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana:
Mladinska knjiga, 2008, str. 278.
27 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 161–164.
28 P. Kuret, »Gerbièev ivljenjski prostor in èas«, n. d., 7–16.
29 NUK Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 19. 10. 1886, N. Cigoj Krstuloviæ, n.
d., str. 63.
30 N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 64.
31 Prav tam.
61
(Národni divadlo).24 Z vlogo Margarete v Gounodovi operi Faust se je Emilija Daneš leta
1875 predstavila hrvaškemu obèinstvu v zagrebški operi (Hrvatsko narodno kazalište),
kjer je dobila stalni anga ma in poustvarila vrsto vlog (Leonora v Beethovnovi operi
Fidelio, Zerlina v Mozartovem Donu Giovanniju, Ines v Verdijevem Trubadurju, pa
Urban v operi Hugenoti Giacoma Meyerbeerja idr.). Leta 1876 se je poroèila s Franom
Gerbièem, ki je bil v tamkajšnji operni hiši kot tenorist anga iran sedmo leto. Nanj je
imela soproga Milka dober vpliv v tem smislu, da mu je izrekla, kot je zapisal v svoji
avtobiografiji, » […] sodbo o dotiènem delu in ta je po navadi estetièno in glasbeno
pravilna. […]«25 Z mo em sta leta 1878 zapustila Zagreb in kratek èas delovala v Ulmu
ter Lvovu. Po prihodu v Ljubljano je Emilija na odru slovenskega De elnega gledališèa
sodelovala pri uprizoritvah oper in operet, preizkusila se je kot re iserka; posvetila se je
pouèevanju na šoli Glasbene matice, kjer je do leta 1892 pouèevala klavir.26 Èeprav je bila
šolana solopevka, ni ohranjenih virov, ki bi potrjevali, da bi kdaj pouèevala solopetje.
Gerbiè, priznan umetnik, je imel vsestransko glasbeno izobrazbo, zato se je od njega
prièakovalo, da je pouèeval veè predmetov, kot je narekovala tedanja praksa. Tako je
poleg ravnateljevanja na šoli Glasbene matice prevzel še pouk solopetja, teorije,
harmonije in klavirja.27 Glasbene razmere v Ljubljani je dobro poznal, veèino svoje
energije pa je posvetil slovenski operi, ki jo je elel postopno profesionalizirati.28 Kot eden
prvih slovenskih profesionalno šolanih glasbenikov se je pridru il obema Èehoma,
Antonu Foersterju in Antonu Nedvìdu, ki sta v drugi polovici 19. stoletja vsak na svojem
podroèju veliko pripomogla k dvigu slovenske glasbene kulture. Izmed vseh prevzetih
nalog v Ljubljani je z glasbenopedagoškega vidika najpomembnejša Gerbièeva vloga
pouèevanja na šoli Glasbene matice. Jeseni leta 1886 mu je odbor Glasbene matice podelil
naslov artistiènega (umetniškega op. p.) vodje glasbene šole, hkrati je bil zadol en tudi za
nadzor vseh šolskih zadev, razen tistih, pri katerih je bilo potrebno pooblastilo Matièinega
odbora.29 Omeniti je treba, da je šola Glasbene matice dotlej uporabljala uèni naèrt po
vzorih programa šole Filharmoniène dru be, ki ga je sestavil Julius Ohm Januschowsky.30
Zelo verjetno ta uèni naèrt ni bil dovolj dodelan oz. ni zadošèal potrebam Matice, saj so
odborniki Gerbièa prosili, da le-tega prenovi in dopolni, kar je suvereno storil.31 De elna
vlada ga je potrdila konec oktobra 1887; pouk, predviden po novem uènem naèrtu, so
zaèeli izvajati e v šolskem letu 1887/1888. Pouk solopetja je obsegal pet razredov,
potekal je po dve uri tedensko, in sicer v skupini štirih uèencev, kar pomeni, da
individualnega pouka znotraj institucije še ni bilo. Temeljni uèni cilj je bila vzgoja pevcev
za koncertni in operni oder. K pouku solopetja so se lahko vpisali kandidati s primernim
glasom, znanjem klavirja, splošne glasbene teorije, primernimi fiziènimi dispozicijami in
24 Slovenski gledališki leksikon (ur. S. Samec), Ljubljana: Mestno gledališèe ljubljansko, 1972, str. 167.
25 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 158.
26 Marija Barbieri, Hrvatski operni pjevaèi 1846–1918, Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske, 1996, str.
188, P. Kuret Ljubljanska filharmonièna dru ba: 1794–1919: kronika, Ljubljana: Nova revija, 2005, str.
28–29, Tonèka Stanonik in Lan Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana:
Mladinska knjiga, 2008, str. 278.
27 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 161–164.
28 P. Kuret, »Gerbièev ivljenjski prostor in èas«, n. d., 7–16.
29 NUK Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 19. 10. 1886, N. Cigoj Krstuloviæ, n.
d., str. 63.
30 N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 64.
31 Prav tam.
61
