Page 60 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 60
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
rojstnem kraju obiskoval ljudsko šolo in prav kmalu zaèel prepevati na domaèem koru.
Kot otrok je imel lep sopranski glas in izredno dober posluh.15 Po opravljeni ni ji realki v
Ljubljani se je vpisal na ljubljansko normalko, v okviru katere je delovala Javna glasbena
šola, kjer ga je pouèeval Gašpar Mašek, po njegovi upokojitvi pa njegov sin Kamilo, in
postal uèitelj. Gerbiè je bil po konèanem šolanju 1857. leta nastavljen kot naduèitelj v
Trnovem pri Ilirski Bistrici, v skladu s tedanjo prakso je med drugim orglal in postal
cerkveni pevovodja.16 Na njegovo kasnejšo poklicno pot so vplivale številne spodbude
prijateljev in znancev. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu se je leta 1864 vpisal
na praško Orglarsko šolo, ki se je kasneje zdru ila s konservatorijem.17 Izbral je dva
glavna predmeta: kompozicijo pri Josefu Krejèiju in solopetje pri priznanem èeškem
pevskem pedagogu, baritonistu Františku Arnoldu Voglu.18 Študij je Gerbiè v dveh letih
konèal z odliko in se vrnil v Slovenijo.19 Kot junaški tenor je Gerbiè v zaèetku leta 1869
debitiral kot Manrico v Verdijevi operi Trubadur v praškem Narodnem gledališèu
(Národni divadlo), od koder je po le šestih mesecih na pobudo hrvaškega knji evnika
Antona Šenoe konec junija leta 1869 za devet let odšel v Zagreb. Tam je z Ivanom pl.
Zajcem sodeloval pri ustanovitvi operne hiše (1870) in nasploh pri razvoju
glasbeno-gledališkega ivljenja v tem mestu.20 Zaradi zdravstvenih te av je po
zagrebškem anga maju leta 1878 odšel na okrevanje v domaèo Cerknico in se po dveletni
odsotnosti vrnil na operne odrske deske – kariero je nadaljeval v nemškem Ulmu
(1880/1881) in galicijskem Lvovu (1881/1882).21 Svojo gledališko kariero je zaradi smrti
leto dni starega sina Viktorja v Lvovu prekinil in za vedno konèal. Odtlej se je le še
posveèal pedagoškemu delu – leta 1883 je postal profesor na tamkajšnjem konservatoriju,
kjer je pouèeval solopetje in vodil moški zbor.22 Kot je bilo omenjeno, je leta 1886 prejel
od ljubljanske Glasbene matice povabilno pismo, da bi se vrnil v domovino in prevzel
mesto ravnatelja, vodstvo èitalniškega zbora ter mesto kapelnika Dramatiènega društva.
Kot velik rodoljub je vabilo sprejel kot izjemno spodbudo, da se v domovini izka e kot
profesionalni glasbenik, in je skupaj s soprogo Emilijo (Milko), roj. Daneš (1854–1933),
prišel v Ljubljano.23 Prav tako šolana operna pevka je bila rojena v vasi Tuchomìøice na
Èeškem. Po zakljuèenem študiju solopetja na praškem konservatoriju je leta 1875
debitirala kot sopranistka na opernih deskah v tamkajšnjem nacionalnem gledališèu
15 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 152, mag. Franc Jelinèiè, »Fran Gerbiè«, Koncert in
obnovitev obnovljene rojstne hiše Frana Gerbièa (brošura), Cerknica, 1997, str. 7.
16 Prav tam, 153–154.
17 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 154–155, Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega
šolstva na Slovenskem II., Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 186.
18 František Arnold Vogl (1821–1891) je v obdobju 1834–1840 kompozicijo in petje študiral na Praškem
konservatoriju. Odlikoval ga je lahten bariton in odlièna artikulacija. Z devetnajstimi leti je z velikim
uspehom debitiral kot Alfonso v Mozartovi operi Così fan tutte ter med drugim gostoval tudi na Dunaju.
Po vrnitvi je deloval v praškem nacionalnem gledališèu (Stavovské divadlo), kjer je bil izjemen Leporello
v Mozartovi operi Don Giovanni in Hans Sachs v Wagnerjevi operi Mojstri pevci nürnberški. Kot odlièen
pevec je bil veèkrat povabljen na dogodke plemiških dru in. Bil je tudi plodovit skladatelj. Dostopno na
spletnem naslovu: http://rodopisna-revue-online.tode.cz/11-12-10_soubory/16_skockova-vogl.pdf
(obiskano: 4. 11. 2016).
19 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (rokopis), Edo Škulj (ur.), Gerbièev zbornik, zv. 14, Ljubljana: Dru ina,
2000, str. 139– 144, Branka Rotar Pance, »Gerbiè – pedagog«, n. d., str. 41–42.
20 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 159–160.
21 NUK, Glasbena zbirka, fond Fran Gerbiè, mapa Nastopi (sporedi), F. Gerbiè, n. d., str. 160–162.
22 F. Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 160–161, P. Kuret, »Gerbièev ivljenjski prostor in èas«,
n. d., str. 7–8.
23 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 161–164.
60
rojstnem kraju obiskoval ljudsko šolo in prav kmalu zaèel prepevati na domaèem koru.
Kot otrok je imel lep sopranski glas in izredno dober posluh.15 Po opravljeni ni ji realki v
Ljubljani se je vpisal na ljubljansko normalko, v okviru katere je delovala Javna glasbena
šola, kjer ga je pouèeval Gašpar Mašek, po njegovi upokojitvi pa njegov sin Kamilo, in
postal uèitelj. Gerbiè je bil po konèanem šolanju 1857. leta nastavljen kot naduèitelj v
Trnovem pri Ilirski Bistrici, v skladu s tedanjo prakso je med drugim orglal in postal
cerkveni pevovodja.16 Na njegovo kasnejšo poklicno pot so vplivale številne spodbude
prijateljev in znancev. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu se je leta 1864 vpisal
na praško Orglarsko šolo, ki se je kasneje zdru ila s konservatorijem.17 Izbral je dva
glavna predmeta: kompozicijo pri Josefu Krejèiju in solopetje pri priznanem èeškem
pevskem pedagogu, baritonistu Františku Arnoldu Voglu.18 Študij je Gerbiè v dveh letih
konèal z odliko in se vrnil v Slovenijo.19 Kot junaški tenor je Gerbiè v zaèetku leta 1869
debitiral kot Manrico v Verdijevi operi Trubadur v praškem Narodnem gledališèu
(Národni divadlo), od koder je po le šestih mesecih na pobudo hrvaškega knji evnika
Antona Šenoe konec junija leta 1869 za devet let odšel v Zagreb. Tam je z Ivanom pl.
Zajcem sodeloval pri ustanovitvi operne hiše (1870) in nasploh pri razvoju
glasbeno-gledališkega ivljenja v tem mestu.20 Zaradi zdravstvenih te av je po
zagrebškem anga maju leta 1878 odšel na okrevanje v domaèo Cerknico in se po dveletni
odsotnosti vrnil na operne odrske deske – kariero je nadaljeval v nemškem Ulmu
(1880/1881) in galicijskem Lvovu (1881/1882).21 Svojo gledališko kariero je zaradi smrti
leto dni starega sina Viktorja v Lvovu prekinil in za vedno konèal. Odtlej se je le še
posveèal pedagoškemu delu – leta 1883 je postal profesor na tamkajšnjem konservatoriju,
kjer je pouèeval solopetje in vodil moški zbor.22 Kot je bilo omenjeno, je leta 1886 prejel
od ljubljanske Glasbene matice povabilno pismo, da bi se vrnil v domovino in prevzel
mesto ravnatelja, vodstvo èitalniškega zbora ter mesto kapelnika Dramatiènega društva.
Kot velik rodoljub je vabilo sprejel kot izjemno spodbudo, da se v domovini izka e kot
profesionalni glasbenik, in je skupaj s soprogo Emilijo (Milko), roj. Daneš (1854–1933),
prišel v Ljubljano.23 Prav tako šolana operna pevka je bila rojena v vasi Tuchomìøice na
Èeškem. Po zakljuèenem študiju solopetja na praškem konservatoriju je leta 1875
debitirala kot sopranistka na opernih deskah v tamkajšnjem nacionalnem gledališèu
15 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 152, mag. Franc Jelinèiè, »Fran Gerbiè«, Koncert in
obnovitev obnovljene rojstne hiše Frana Gerbièa (brošura), Cerknica, 1997, str. 7.
16 Prav tam, 153–154.
17 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 154–155, Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega
šolstva na Slovenskem II., Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 186.
18 František Arnold Vogl (1821–1891) je v obdobju 1834–1840 kompozicijo in petje študiral na Praškem
konservatoriju. Odlikoval ga je lahten bariton in odlièna artikulacija. Z devetnajstimi leti je z velikim
uspehom debitiral kot Alfonso v Mozartovi operi Così fan tutte ter med drugim gostoval tudi na Dunaju.
Po vrnitvi je deloval v praškem nacionalnem gledališèu (Stavovské divadlo), kjer je bil izjemen Leporello
v Mozartovi operi Don Giovanni in Hans Sachs v Wagnerjevi operi Mojstri pevci nürnberški. Kot odlièen
pevec je bil veèkrat povabljen na dogodke plemiških dru in. Bil je tudi plodovit skladatelj. Dostopno na
spletnem naslovu: http://rodopisna-revue-online.tode.cz/11-12-10_soubory/16_skockova-vogl.pdf
(obiskano: 4. 11. 2016).
19 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (rokopis), Edo Škulj (ur.), Gerbièev zbornik, zv. 14, Ljubljana: Dru ina,
2000, str. 139– 144, Branka Rotar Pance, »Gerbiè – pedagog«, n. d., str. 41–42.
20 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 159–160.
21 NUK, Glasbena zbirka, fond Fran Gerbiè, mapa Nastopi (sporedi), F. Gerbiè, n. d., str. 160–162.
22 F. Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 160–161, P. Kuret, »Gerbièev ivljenjski prostor in èas«,
n. d., str. 7–8.
23 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 161–164.
60
