Page 62 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 62
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
konèano mutacijo.32 Predpisana uèna gradiva so bila: vokalize Luigija Lablacha z
naslovom Méthode complète de chant avec exemples démonstratifs, exercises et vocalises
gradués (Paris: Canaux, 1840), Augusta Panserona (1795–1859) z naslovom Méthode
complète de vocalisation (Paris: G. Brandus, Dufour et Cie, 1855), Giuseppeja Concona
(1801–1861) Introduzione all’arte per ben cantare, ossia Metodo elementare di canto
op.8 (Torino, okoli 1840), Giulija Bordognija (1789–1856) z naslovom 12 nouvelles
vocalises dont six avec paroles italiennes pour mezzo-soprano (London: Boosey & Sons,
1841) in drugih. Hkrati so bila kot uèno gradivo predpisane pesmi romantikov iz domaèe
literature (Gašpar in Kamilo Mašek, Anton Nedvìd, Anton Foerster, Fran S. Vilhar,
Angelik Hribar, Benjamin Ipavec, Hrabroslav Volariè, idr.) in skladbe tujih skladateljev
(Franz Schubert, Robert Schumann idr.).33 Kot lahko ugotovimo, je bil Gerbièev uèni
naèrt iz leta 1887 sestavljen iz dveh podroèij, vokaliz in skladb, kar je tudi v današnjem
uènem naèrtu osnovna stopnja, ki pa obsega šest razredov, stalnica; z razliko, da se danes
od 2. razreda obravnavajo še antiène arije iz 16., 17. in 18. stoletja, v višjih razredih pa tudi
arije iz oper, operet, maš oz. oratorija (5. in 6. razred).34 V uènem naèrtu za osnovno
stopnjo so navedene izpitne vsebine. Primerjava z današnjim èasom ka e, da je uèni naèrt
s konca 19. stoletja temelj današnjega uènega naèrta za petje, z razliko, da danes pouk
poteka individualno, in obsega šest razredov (ni ja stopnja obsega štiri in višja dva razreda
– za prehod na višjo stopnjo izobra evanja mora uèenec na izpitu za 4. razred pokazati
dobro obvladovanje vseh tehniènih in muzikalnih sestavin petja in pridobiti pozitivno
mnenje izpitne komisije.35 Dispozicije, potrebne za vpis na pouk petja, ostajajo enake.
Uèna gradiva, ki so bila navedena, je mogoèe še danes aktualno uporabiti pri pouku, pa
èeprav je od nastanka nekaterih preteklo e veè kot poldrugo stoletje – zbirke vokaliz
uèencu omogoèajo vajo posameznih tehniènih prvin (legato, portato, staccato petje,
crescendo, diminuendo, izenaèevanje registrov itd.), predpisane skladbe iz domaèe in tuje
literature pa ga urijo v muzikalnosti in poustvarjanju; s predpostavko, da se tehnièni
problemi rešijo e z upevalnimi vajami in vokalizami, v nasprotnem primeru je treba
skladbo najprej izdelati tehnièno brezhibno.36
Na zaèetku Gerbièevega ravnateljevanja se je šola Glasbene matice ukvarjala s številnimi
kadrovskimi spremembami, saj je veèina uèiteljev v Ljubljani pouèevala le krajši èas,
Gerbiè pa si je prizadeval pridobiti v uèiteljski zbor le najboljše pedagoge in
poustvarjalce. Iskali so jih na Dunaju in v Pragi, a ker društvo ni zmoglo solidnih plaèil, so
uèitelji veèinoma hitro odšli, pogosto v Italijo, kjer so si obetali boljši zaslu ek.37 Sèasoma
Gerbiè ni mogel veè sam zapolniti vseh vrzeli, ki so nastale zaradi odhodov uèiteljev, zato
je odbor Glasbene matice iskal primernega uèitelja med domaèimi glasbeniki. Tako so leta
1891 s posredovanjem sodnega svetnika Ivana Pavla Vencajza k sodelovanju pisno
povabili takrat mladega Mateja Hubada (1866–1937), ki je študiral na dunajskem
32 NUK Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 10. 12. 1886.
33 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 19. 10. 1886.
34 Uèni naèrt za predmet petje«, str. 189–198, dostopno na spletnem naslovu:
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/glasba/pdf/petje189-198.pdf
(obiskano 14. 9. 2016).
35 Prav tam.
36 Prav tam.
37 D. Koter, n. d., str. 163.
62
konèano mutacijo.32 Predpisana uèna gradiva so bila: vokalize Luigija Lablacha z
naslovom Méthode complète de chant avec exemples démonstratifs, exercises et vocalises
gradués (Paris: Canaux, 1840), Augusta Panserona (1795–1859) z naslovom Méthode
complète de vocalisation (Paris: G. Brandus, Dufour et Cie, 1855), Giuseppeja Concona
(1801–1861) Introduzione all’arte per ben cantare, ossia Metodo elementare di canto
op.8 (Torino, okoli 1840), Giulija Bordognija (1789–1856) z naslovom 12 nouvelles
vocalises dont six avec paroles italiennes pour mezzo-soprano (London: Boosey & Sons,
1841) in drugih. Hkrati so bila kot uèno gradivo predpisane pesmi romantikov iz domaèe
literature (Gašpar in Kamilo Mašek, Anton Nedvìd, Anton Foerster, Fran S. Vilhar,
Angelik Hribar, Benjamin Ipavec, Hrabroslav Volariè, idr.) in skladbe tujih skladateljev
(Franz Schubert, Robert Schumann idr.).33 Kot lahko ugotovimo, je bil Gerbièev uèni
naèrt iz leta 1887 sestavljen iz dveh podroèij, vokaliz in skladb, kar je tudi v današnjem
uènem naèrtu osnovna stopnja, ki pa obsega šest razredov, stalnica; z razliko, da se danes
od 2. razreda obravnavajo še antiène arije iz 16., 17. in 18. stoletja, v višjih razredih pa tudi
arije iz oper, operet, maš oz. oratorija (5. in 6. razred).34 V uènem naèrtu za osnovno
stopnjo so navedene izpitne vsebine. Primerjava z današnjim èasom ka e, da je uèni naèrt
s konca 19. stoletja temelj današnjega uènega naèrta za petje, z razliko, da danes pouk
poteka individualno, in obsega šest razredov (ni ja stopnja obsega štiri in višja dva razreda
– za prehod na višjo stopnjo izobra evanja mora uèenec na izpitu za 4. razred pokazati
dobro obvladovanje vseh tehniènih in muzikalnih sestavin petja in pridobiti pozitivno
mnenje izpitne komisije.35 Dispozicije, potrebne za vpis na pouk petja, ostajajo enake.
Uèna gradiva, ki so bila navedena, je mogoèe še danes aktualno uporabiti pri pouku, pa
èeprav je od nastanka nekaterih preteklo e veè kot poldrugo stoletje – zbirke vokaliz
uèencu omogoèajo vajo posameznih tehniènih prvin (legato, portato, staccato petje,
crescendo, diminuendo, izenaèevanje registrov itd.), predpisane skladbe iz domaèe in tuje
literature pa ga urijo v muzikalnosti in poustvarjanju; s predpostavko, da se tehnièni
problemi rešijo e z upevalnimi vajami in vokalizami, v nasprotnem primeru je treba
skladbo najprej izdelati tehnièno brezhibno.36
Na zaèetku Gerbièevega ravnateljevanja se je šola Glasbene matice ukvarjala s številnimi
kadrovskimi spremembami, saj je veèina uèiteljev v Ljubljani pouèevala le krajši èas,
Gerbiè pa si je prizadeval pridobiti v uèiteljski zbor le najboljše pedagoge in
poustvarjalce. Iskali so jih na Dunaju in v Pragi, a ker društvo ni zmoglo solidnih plaèil, so
uèitelji veèinoma hitro odšli, pogosto v Italijo, kjer so si obetali boljši zaslu ek.37 Sèasoma
Gerbiè ni mogel veè sam zapolniti vseh vrzeli, ki so nastale zaradi odhodov uèiteljev, zato
je odbor Glasbene matice iskal primernega uèitelja med domaèimi glasbeniki. Tako so leta
1891 s posredovanjem sodnega svetnika Ivana Pavla Vencajza k sodelovanju pisno
povabili takrat mladega Mateja Hubada (1866–1937), ki je študiral na dunajskem
32 NUK Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 10. 12. 1886.
33 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 19. 10. 1886.
34 Uèni naèrt za predmet petje«, str. 189–198, dostopno na spletnem naslovu:
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/glasba/pdf/petje189-198.pdf
(obiskano 14. 9. 2016).
35 Prav tam.
36 Prav tam.
37 D. Koter, n. d., str. 163.
62
