Page 63 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 63
a Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...
konservatoriju, naj prevzame mesto uèitelja klavirja, zborovodje pevskega zbora,
organizacijo koncertov, uredništvo društvenih izdaj ter strokovno vodenje društva. 38
Hubad, doma v vasi Povodje pri Skaruèni pod Šmarno goro, je kot najmlajši v dru ini z
devetimi otroki otroštvo pre ivljal ob glasbi ob domaèem ognjišèu, saj je bil oèe Valentin
odlièen pevec, mati Marija, rojena Pušavec doma iz Šinkovega Turna, pa je umrla, ko je
bilo Mateju komaj leto in pol.39 S sedmimi leti ga je oèe vpisal v prvi razred osnovne šole
na Skaruèni, kjer se je med drugim nauèil prvih cerkvenih pesmi pri organistu in
pomo nem vaškem uèitelju Matev u Bohincu. e kot deèek je imel moèan glas, ki se je po
mutaciji razvil v bariton. Jeseni leta 1875 so ga starši vpisali v II. mestno šolo na Grabnu v
Ljubljani, kjer ga je za glasbo navdušil uèitelj Anton Razinger, ki je bil sam odlièen pevec,
Nedvìdov uèenec in koncertni solist. Leta 1878 je Hubad po treh konèanih razredih II.
mestne deške šole v Ljubljani odšel na Ptuj. Tam je obiskoval prva dva razreda gimnazije,
kjer je pouèeval njegov brat France.40 Od tretjega razreda je obiskoval staro gimnazijo na
Vodnikovem trgu v Ljubljani,41 kjer je gimnazijski zbor vodil takratni ravnatelj orglarske
šole in stolni regens chori, Anton Foerster. Pri mašah v uršulinski cerkvi je Hubad v
gimnazijskih letih pevcem e samostojno dajal intonacijo in takt.42 Zborovsko petje so
posebno zavzeto gojili v šoli Glasbene matice – leta 1885 je od Antona Sochorja dijaški
zbor prevzel prav Matej Hubad, ki je sicer redno obiskoval koncerte in gledališke
predstave v Stanovskem gledališèu. Za študij na višji stopnji je Hubada navdušil dirigent
Gustav Mahler, ki je bil v sezoni 1881/1882 anga iran v Ljubljani.43 Po maturi na I.
dr avni gimnaziji v Ljubljani leta 1886 (v èasu ko je Fran Gerbiè prišel iz Lvova v
Ljubljano, op. p.) je en semester obiskoval predavanja na Pravni fakulteti graške univerze
in vzporedno eno leto slu il vojaško slu bo prostovoljca v Gradcu, kjer je konec
septembra 1887 opravil izpit za rezervnega èastnika.44 Kljub uspešno opravljenim
obveznostim njegova elja po študiju glasbe ni usahnila, nasprotno, postajala je vse veèja.
Dru ina nad njegovo eljo ni bila navdušena, zato mladi Hubad finanène podpore, ki jo je
zelo potreboval, od svojcev ni mogel prièakovati. Z nekaj goldinarji, ki jih je dobil od
sorodnikov, je še v tem letu (1887) vendarle odšel na študij glasbe v avstrijsko prestolnico,
kjer se je pre ivljal z inštrukcijami splošnih predmetov in klavirja.45 Na dunajskem
konservatoriju je pouk harmonije in kontrapunkta obiskoval pri Antonu Brucknerju, orgle
pri Josefu Vocknerju, klavir pri Ernstu Ludwigu, zborovsko petje pa pri Johannu
38 Nina Dolinar, Matej Hubad: ivljenje in delo, dipl. naloga, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za
muzikologijo, 2007, str. 6, N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 42.
39 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Poroèni list, 14. 7. 1916, Toma
Faganel, »Matej Hubad«, Naši zbori 39 (1987), 1–2, str. 2–3, Marijan Smolik, »Glasbenik Matej Hubad«,
Dru ina 49 (2000), št. 50, str. 11.
40 Matej Hubad, Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:0842/VIEW/ (obiskano 12. 10. 2016), Andrej O balt, Matej Hubad:
ivljenje in delo, dipl. naloga, Ljubljana: Akademija za glasbo, 1998, str. 2.
41 Ko je bila leta 1889 v Ljubljani ustanovljena II. gimnazija, najprej kot ni ja, leta 1900 izpopolnjena v
višjo, se je stara gimnazija preimenovala v I. gimnazijo in ime obdr ala do leta 1929, ko je postala
Klasièna gimnazija. Silvo Kranjec, »Pol stoletja III. ljubljanske gimnazije«, Kronika 7 (1959), št. 2, str.
107.
42 N. Dolinar, n. d., str. 3.
43 Ivo Peruzzi, »Matej Hubad, k 40-letnici kulturnega dela«, Zbori 7 (1932), št. 2, str. 9–10.
44 C. Budkoviè (1988), str. 49–50.
45 Prav tam.
63
konservatoriju, naj prevzame mesto uèitelja klavirja, zborovodje pevskega zbora,
organizacijo koncertov, uredništvo društvenih izdaj ter strokovno vodenje društva. 38
Hubad, doma v vasi Povodje pri Skaruèni pod Šmarno goro, je kot najmlajši v dru ini z
devetimi otroki otroštvo pre ivljal ob glasbi ob domaèem ognjišèu, saj je bil oèe Valentin
odlièen pevec, mati Marija, rojena Pušavec doma iz Šinkovega Turna, pa je umrla, ko je
bilo Mateju komaj leto in pol.39 S sedmimi leti ga je oèe vpisal v prvi razred osnovne šole
na Skaruèni, kjer se je med drugim nauèil prvih cerkvenih pesmi pri organistu in
pomo nem vaškem uèitelju Matev u Bohincu. e kot deèek je imel moèan glas, ki se je po
mutaciji razvil v bariton. Jeseni leta 1875 so ga starši vpisali v II. mestno šolo na Grabnu v
Ljubljani, kjer ga je za glasbo navdušil uèitelj Anton Razinger, ki je bil sam odlièen pevec,
Nedvìdov uèenec in koncertni solist. Leta 1878 je Hubad po treh konèanih razredih II.
mestne deške šole v Ljubljani odšel na Ptuj. Tam je obiskoval prva dva razreda gimnazije,
kjer je pouèeval njegov brat France.40 Od tretjega razreda je obiskoval staro gimnazijo na
Vodnikovem trgu v Ljubljani,41 kjer je gimnazijski zbor vodil takratni ravnatelj orglarske
šole in stolni regens chori, Anton Foerster. Pri mašah v uršulinski cerkvi je Hubad v
gimnazijskih letih pevcem e samostojno dajal intonacijo in takt.42 Zborovsko petje so
posebno zavzeto gojili v šoli Glasbene matice – leta 1885 je od Antona Sochorja dijaški
zbor prevzel prav Matej Hubad, ki je sicer redno obiskoval koncerte in gledališke
predstave v Stanovskem gledališèu. Za študij na višji stopnji je Hubada navdušil dirigent
Gustav Mahler, ki je bil v sezoni 1881/1882 anga iran v Ljubljani.43 Po maturi na I.
dr avni gimnaziji v Ljubljani leta 1886 (v èasu ko je Fran Gerbiè prišel iz Lvova v
Ljubljano, op. p.) je en semester obiskoval predavanja na Pravni fakulteti graške univerze
in vzporedno eno leto slu il vojaško slu bo prostovoljca v Gradcu, kjer je konec
septembra 1887 opravil izpit za rezervnega èastnika.44 Kljub uspešno opravljenim
obveznostim njegova elja po študiju glasbe ni usahnila, nasprotno, postajala je vse veèja.
Dru ina nad njegovo eljo ni bila navdušena, zato mladi Hubad finanène podpore, ki jo je
zelo potreboval, od svojcev ni mogel prièakovati. Z nekaj goldinarji, ki jih je dobil od
sorodnikov, je še v tem letu (1887) vendarle odšel na študij glasbe v avstrijsko prestolnico,
kjer se je pre ivljal z inštrukcijami splošnih predmetov in klavirja.45 Na dunajskem
konservatoriju je pouk harmonije in kontrapunkta obiskoval pri Antonu Brucknerju, orgle
pri Josefu Vocknerju, klavir pri Ernstu Ludwigu, zborovsko petje pa pri Johannu
38 Nina Dolinar, Matej Hubad: ivljenje in delo, dipl. naloga, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za
muzikologijo, 2007, str. 6, N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 42.
39 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Poroèni list, 14. 7. 1916, Toma
Faganel, »Matej Hubad«, Naši zbori 39 (1987), 1–2, str. 2–3, Marijan Smolik, »Glasbenik Matej Hubad«,
Dru ina 49 (2000), št. 50, str. 11.
40 Matej Hubad, Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:0842/VIEW/ (obiskano 12. 10. 2016), Andrej O balt, Matej Hubad:
ivljenje in delo, dipl. naloga, Ljubljana: Akademija za glasbo, 1998, str. 2.
41 Ko je bila leta 1889 v Ljubljani ustanovljena II. gimnazija, najprej kot ni ja, leta 1900 izpopolnjena v
višjo, se je stara gimnazija preimenovala v I. gimnazijo in ime obdr ala do leta 1929, ko je postala
Klasièna gimnazija. Silvo Kranjec, »Pol stoletja III. ljubljanske gimnazije«, Kronika 7 (1959), št. 2, str.
107.
42 N. Dolinar, n. d., str. 3.
43 Ivo Peruzzi, »Matej Hubad, k 40-letnici kulturnega dela«, Zbori 7 (1932), št. 2, str. 9–10.
44 C. Budkoviè (1988), str. 49–50.
45 Prav tam.
63
