Page 68 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 68
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
je Hubad posveèal tudi dinamiki in niansiranju petja ter glasovni in barvni enovitosti
glasu. Zelo dosledno si je prizadeval za odpravo raznih anomalij v glasu posameznika ter
tako vzgajal celovito in poglobljeno.77 al so podatki o didaktiènih metodah pevske šole
Mateja Hubada pomanjkljivi, zato lahko o tem pomembnem segmentu njegovega
delovanja sklepamo le na podlagi prièevanj in zapisov njegovih uèencev. Ugotovimo, da
je Matej Hubad na naše ozemlje prinesel solopevsko šolo dunajskega konservatorija, kjer
je pridobil odlièno znanje in osvojil preizkušene metode pouèevanja.78 Po besedah
uèencev in tistih, ki so prihajali z njim v stik, je veljal za natanènega in spoštovanja
vrednega uèitelja. Pouèevanje je jemal skrajno resno in ni dopušèal površnosti ne pri sebi
ne pri drugih.79
Na prelomu stoletja so iz šole Glasbene matice izšli tudi e prvi absolventi Hubadove
pevske šole, od katerih so nekateri, prav tako kot Gerbièevi, nadaljevali študij na praškem
ali dunajskem konservatoriju in dosegali zavidljive rezultate tako na umetniškem kot
pedagoškem podroèju. Med drugimi velja omeniti sopranistko Terezijo (Reziko) Thaler
(1888–1984), ki je veliko pripomogla k uspešnem razvoju ljubljanske opere po prvi
svetovni vojni80 in Jeanette Foedransperg (1885–1956), ki je v obdobju med obema
vojnama (1918–1941) solopetje pouèevala na šoli Glasbene matice, od leta 1919 na
Dr avnem konservatoriju in od leta 1939 na Glasbeni akademiji, po drugi svetovni vojni
leta pa se je kot solopevska pedagoginja uveljavila na Akademiji za glasbo v Ljubljani.81
Iz Hubadove pevske šole so izšli še prva mednarodno uveljavljena slovenska koncertna
pevka Pavla Lovše (1891–1964)82 in tenorista Josip Gostiè (1900–1963), ki je sicer
prete ni del kariere poustvaril v zagrebški operi83 ter Svetozar (Rudolf) Banovec
(1894–1978), eden tistih slovenskih opernih pevcev 20. stoletja, ki so po prvi svetovni
vojni postavili temelje slovenski operi. Dolgo èasa je bil vodilni lirièni tenorist ljubljanske
Opere.84
Nekateri uèenci so se solopetja uèili pri obeh vodilnih pedagogih Glasbene matice,
Gerbièu in Hubadu, kar je bilo v veè primerih pozitivno in je vplivalo na uspešnost
gojencev pri umetniški in pedagoški poti. Med takšnimi pevci velja izpostaviti Irmo Polak
(1875–1931), ki je èasu od leta 1901 do svoje smrti v Zagrebu u ivala sloves najbolj
priljubljene operetne pevke in igralke – imenovali so jo kraljica zagrebške operete,85 in
basista Josipa Kri aja (1887–1968), ki je bil skoraj petdeset let vodilni steber zagrebške
77 C. Budkoviè (1988), n. d., str. 57–58, N. Dolinar, n. d., str. 25.
78 »Matej Hubad – šestdesetletnik«, Slovenski narod 59 (1926), št. 194, str. 2, »Matej Hubad – k 60-letnici
njegovega rojstva«, Jutro 7 (1926), št. 197, str. 3, C. Budkoviè (1988), n. d., str. 58.
79 N. Dolinar, n. d., str. 29.
80 Terezija (Rezika) Thaler, Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:3782/VIEW/ (obiskano 16. 10. 2016)
81 Slovenski gledališki leksikon, n. d., str. 149.
82 Alenka Šelih, Milica Antiæ Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener, Rapa Šuklje, Marta Verginella (ur.),
Pozabljena polovica: portreti ensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana: Zalo ba Tuma, SAZU,
2012, str. 252–254, P. Kuret, n. d., str. 104–105.
83 Marija Barbieri, Marjana Mrak, Josip Gostiè: pevec, kakršnega danes ni, Homec: Kulturno društvo Jo e
Gostiè, 2000, str. 24, 44.
84 Slovenski gledališki leksikon, n. d., str. 39.
85 Branko Heæimoviæ, Marija Barbieri, Henrik Neubauer, Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama/
Slovenski umetniki na hrvaških odrih, Zagreb: Slovenski dom, Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta
Zagreb, 2011, str. 36–39.
68
je Hubad posveèal tudi dinamiki in niansiranju petja ter glasovni in barvni enovitosti
glasu. Zelo dosledno si je prizadeval za odpravo raznih anomalij v glasu posameznika ter
tako vzgajal celovito in poglobljeno.77 al so podatki o didaktiènih metodah pevske šole
Mateja Hubada pomanjkljivi, zato lahko o tem pomembnem segmentu njegovega
delovanja sklepamo le na podlagi prièevanj in zapisov njegovih uèencev. Ugotovimo, da
je Matej Hubad na naše ozemlje prinesel solopevsko šolo dunajskega konservatorija, kjer
je pridobil odlièno znanje in osvojil preizkušene metode pouèevanja.78 Po besedah
uèencev in tistih, ki so prihajali z njim v stik, je veljal za natanènega in spoštovanja
vrednega uèitelja. Pouèevanje je jemal skrajno resno in ni dopušèal površnosti ne pri sebi
ne pri drugih.79
Na prelomu stoletja so iz šole Glasbene matice izšli tudi e prvi absolventi Hubadove
pevske šole, od katerih so nekateri, prav tako kot Gerbièevi, nadaljevali študij na praškem
ali dunajskem konservatoriju in dosegali zavidljive rezultate tako na umetniškem kot
pedagoškem podroèju. Med drugimi velja omeniti sopranistko Terezijo (Reziko) Thaler
(1888–1984), ki je veliko pripomogla k uspešnem razvoju ljubljanske opere po prvi
svetovni vojni80 in Jeanette Foedransperg (1885–1956), ki je v obdobju med obema
vojnama (1918–1941) solopetje pouèevala na šoli Glasbene matice, od leta 1919 na
Dr avnem konservatoriju in od leta 1939 na Glasbeni akademiji, po drugi svetovni vojni
leta pa se je kot solopevska pedagoginja uveljavila na Akademiji za glasbo v Ljubljani.81
Iz Hubadove pevske šole so izšli še prva mednarodno uveljavljena slovenska koncertna
pevka Pavla Lovše (1891–1964)82 in tenorista Josip Gostiè (1900–1963), ki je sicer
prete ni del kariere poustvaril v zagrebški operi83 ter Svetozar (Rudolf) Banovec
(1894–1978), eden tistih slovenskih opernih pevcev 20. stoletja, ki so po prvi svetovni
vojni postavili temelje slovenski operi. Dolgo èasa je bil vodilni lirièni tenorist ljubljanske
Opere.84
Nekateri uèenci so se solopetja uèili pri obeh vodilnih pedagogih Glasbene matice,
Gerbièu in Hubadu, kar je bilo v veè primerih pozitivno in je vplivalo na uspešnost
gojencev pri umetniški in pedagoški poti. Med takšnimi pevci velja izpostaviti Irmo Polak
(1875–1931), ki je èasu od leta 1901 do svoje smrti v Zagrebu u ivala sloves najbolj
priljubljene operetne pevke in igralke – imenovali so jo kraljica zagrebške operete,85 in
basista Josipa Kri aja (1887–1968), ki je bil skoraj petdeset let vodilni steber zagrebške
77 C. Budkoviè (1988), n. d., str. 57–58, N. Dolinar, n. d., str. 25.
78 »Matej Hubad – šestdesetletnik«, Slovenski narod 59 (1926), št. 194, str. 2, »Matej Hubad – k 60-letnici
njegovega rojstva«, Jutro 7 (1926), št. 197, str. 3, C. Budkoviè (1988), n. d., str. 58.
79 N. Dolinar, n. d., str. 29.
80 Terezija (Rezika) Thaler, Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:3782/VIEW/ (obiskano 16. 10. 2016)
81 Slovenski gledališki leksikon, n. d., str. 149.
82 Alenka Šelih, Milica Antiæ Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener, Rapa Šuklje, Marta Verginella (ur.),
Pozabljena polovica: portreti ensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana: Zalo ba Tuma, SAZU,
2012, str. 252–254, P. Kuret, n. d., str. 104–105.
83 Marija Barbieri, Marjana Mrak, Josip Gostiè: pevec, kakršnega danes ni, Homec: Kulturno društvo Jo e
Gostiè, 2000, str. 24, 44.
84 Slovenski gledališki leksikon, n. d., str. 39.
85 Branko Heæimoviæ, Marija Barbieri, Henrik Neubauer, Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama/
Slovenski umetniki na hrvaških odrih, Zagreb: Slovenski dom, Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta
Zagreb, 2011, str. 36–39.
68
