Page 66 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 66
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
potrt.63 Po smrti Frana Gerbièa je ravnateljstvo Matièine glasbene šole prevzel Matej
Hubad. Vztrajno si je prizadeval, da bi šolo preoblikoval v konservatorij, kar mu je s
pomoèjo odbora Glasbene matice uspelo leta 1919.64
Fran Gerbiè in Matej Hubad kot pevska pedagoga
Frana Gerbièa kot uèitelja in metodika solopetja najbolj poznamo po njegovi objavi
knji ice z naslovom Metodika pevskega pouka. Povod zanjo je bilo predavanje, ki ga je
leta 1911 imel na cerkveno-glasbenem teèaju Cecilijinega društva v Ljubljani – društvo je
Gerbièa zaradi izjemnega uspeha predavanja zaprosilo, da ga pripravi za knji no izdajo.65
Knji ica s predavanjem v obsegu enainpetdeset strani je bila izdana leta 1912. Delo je
razdeljeno na dva dela, na samem zaèetku pa so predstavljene štiri slikovne priloge, iz
katerih je razvidna anatomska zgradba pevskega aparata (dihalna pot, glasotvorni organi,
resonanèna votlina ter pozicija glasilk pri petju prsnih in falzetnih tonov).66 Prvi del
obsega petnajst poglavij, kjer Gerbiè podrobno obravnava petje na splošno, pevski organ,
opredelitev pevskih glasov in njihovih obsegov, pevske registre, pevski pouk pri otrocih,
mutacijo ter pevsko dr o, obliko ust in lego jezika, prav tako opredeli tudi pevsko dihanje,
morebitne napake pri petju in upevalne vaje za njihovo odpravo.67 V zadnjih poglavjih
Gerbiè priporoèa upevalne vaje, namenjene gibènosti in pridobitvi polno zveneèega glasu,
prav tako teoretièno predstavi izbrane glasbene okraske, petje trilèkov, posebej pa
izpostavi izvajanje petja z besedilom, kjer je izrednega pomena dikcija in artikulacija
pevca.68 Drugi del knji ice je Gerbiè poimenoval Kratko navodilo za pouk v splošnem
petju in ga namenil pode elskim organistom kot pomoè glasbenemu izobra evanju otrok
in odraslih.69 V tem delu avtor pove e teorijo s prakso in predstavi potrebne/primerne
vaje, s katerimi je elel odpraviti dotedanjo prakso petja po posluhu in omogoèiti
pode elskim pevcem poznavanje not. Organistom za pouk priporoèa praktiène vaje,
vokalize in drugo pevsko literaturo (narodne napeve, cerkvene pesmi, šolske pesmi
Antona Nedvìda in šolske pesmi Hinka Druzovièa).70 Ugotovimo, da je to Gerbièevo
edino natisnjeno delo, ki je v današnjem èasu pozabljeno, tako rekoè prvi priroènik za
pouk solopetja na Slovenskem. Avtor je vanj vkljuèil tako anatomsko predstavitev
celotnega pevskega aparata kot tudi pravilno pevsko dr o in dihanje, moške in enske
pevske glasove ter potek pevskega pouka pri otrocih.71 Slednje se zdi izredno pomembno,
saj je ta problematika aktualna še danes, ko je pri pouku solopetja vse veè najstnikov, ki e
imajo ustrezne dispozicije (opravljeno mutacijo) za sprejem na pouk solopetja. Treba je
63 B. Rotar Pance, »Gerbiè – pedagog«, n. d., str. 41–60.
64 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad – Dokumentacija, leto 1905, Ana Klopèiè, Ustanovitev in
delovanje Glasbene akademije (1939–1945), dipl. naloga, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2010, str. 31.
65 Hugolin Sattner, »Gerbiè, Metodika pevskega pouka«, Cerkveni glasbenik 35 (1912), str. 71–72, B. Rotar
Pance, n. d., str. 49.
66 B. Rotar Pance, n. d., prav tam.
67 B. Rotar Pance, n. d., str. 50.
68 B. Rotar Pance, n. d., str. 51.
69 Prav tam.
70 F. Gerbiè, n. d., str. 40–51, Hinko Druzoviè, »Fran Gerbiè: Metodika pevskega pouka«; Muzikalne in
knji evne novosti, Novi akordi 12 (1913), št. 5/6, str. 53, Pavel Kozina, »Gerbiè, Metodika pevskega
pouka«; Muzikalne in knji evne novosti, Novi akordi 12 (1913), št. 5/6, str. 53–54, B. Rotar Pance, n. d.,
str. 51.
71 F. Gerbiè, n. d., 1–39, B. Rotar Pance, n. d., str. 51.
66
potrt.63 Po smrti Frana Gerbièa je ravnateljstvo Matièine glasbene šole prevzel Matej
Hubad. Vztrajno si je prizadeval, da bi šolo preoblikoval v konservatorij, kar mu je s
pomoèjo odbora Glasbene matice uspelo leta 1919.64
Fran Gerbiè in Matej Hubad kot pevska pedagoga
Frana Gerbièa kot uèitelja in metodika solopetja najbolj poznamo po njegovi objavi
knji ice z naslovom Metodika pevskega pouka. Povod zanjo je bilo predavanje, ki ga je
leta 1911 imel na cerkveno-glasbenem teèaju Cecilijinega društva v Ljubljani – društvo je
Gerbièa zaradi izjemnega uspeha predavanja zaprosilo, da ga pripravi za knji no izdajo.65
Knji ica s predavanjem v obsegu enainpetdeset strani je bila izdana leta 1912. Delo je
razdeljeno na dva dela, na samem zaèetku pa so predstavljene štiri slikovne priloge, iz
katerih je razvidna anatomska zgradba pevskega aparata (dihalna pot, glasotvorni organi,
resonanèna votlina ter pozicija glasilk pri petju prsnih in falzetnih tonov).66 Prvi del
obsega petnajst poglavij, kjer Gerbiè podrobno obravnava petje na splošno, pevski organ,
opredelitev pevskih glasov in njihovih obsegov, pevske registre, pevski pouk pri otrocih,
mutacijo ter pevsko dr o, obliko ust in lego jezika, prav tako opredeli tudi pevsko dihanje,
morebitne napake pri petju in upevalne vaje za njihovo odpravo.67 V zadnjih poglavjih
Gerbiè priporoèa upevalne vaje, namenjene gibènosti in pridobitvi polno zveneèega glasu,
prav tako teoretièno predstavi izbrane glasbene okraske, petje trilèkov, posebej pa
izpostavi izvajanje petja z besedilom, kjer je izrednega pomena dikcija in artikulacija
pevca.68 Drugi del knji ice je Gerbiè poimenoval Kratko navodilo za pouk v splošnem
petju in ga namenil pode elskim organistom kot pomoè glasbenemu izobra evanju otrok
in odraslih.69 V tem delu avtor pove e teorijo s prakso in predstavi potrebne/primerne
vaje, s katerimi je elel odpraviti dotedanjo prakso petja po posluhu in omogoèiti
pode elskim pevcem poznavanje not. Organistom za pouk priporoèa praktiène vaje,
vokalize in drugo pevsko literaturo (narodne napeve, cerkvene pesmi, šolske pesmi
Antona Nedvìda in šolske pesmi Hinka Druzovièa).70 Ugotovimo, da je to Gerbièevo
edino natisnjeno delo, ki je v današnjem èasu pozabljeno, tako rekoè prvi priroènik za
pouk solopetja na Slovenskem. Avtor je vanj vkljuèil tako anatomsko predstavitev
celotnega pevskega aparata kot tudi pravilno pevsko dr o in dihanje, moške in enske
pevske glasove ter potek pevskega pouka pri otrocih.71 Slednje se zdi izredno pomembno,
saj je ta problematika aktualna še danes, ko je pri pouku solopetja vse veè najstnikov, ki e
imajo ustrezne dispozicije (opravljeno mutacijo) za sprejem na pouk solopetja. Treba je
63 B. Rotar Pance, »Gerbiè – pedagog«, n. d., str. 41–60.
64 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad – Dokumentacija, leto 1905, Ana Klopèiè, Ustanovitev in
delovanje Glasbene akademije (1939–1945), dipl. naloga, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2010, str. 31.
65 Hugolin Sattner, »Gerbiè, Metodika pevskega pouka«, Cerkveni glasbenik 35 (1912), str. 71–72, B. Rotar
Pance, n. d., str. 49.
66 B. Rotar Pance, n. d., prav tam.
67 B. Rotar Pance, n. d., str. 50.
68 B. Rotar Pance, n. d., str. 51.
69 Prav tam.
70 F. Gerbiè, n. d., str. 40–51, Hinko Druzoviè, »Fran Gerbiè: Metodika pevskega pouka«; Muzikalne in
knji evne novosti, Novi akordi 12 (1913), št. 5/6, str. 53, Pavel Kozina, »Gerbiè, Metodika pevskega
pouka«; Muzikalne in knji evne novosti, Novi akordi 12 (1913), št. 5/6, str. 53–54, B. Rotar Pance, n. d.,
str. 51.
71 F. Gerbiè, n. d., 1–39, B. Rotar Pance, n. d., str. 51.
66
