Page 64 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 64
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Faistenbergerju.46 Vzporedno je zasebno obiskoval teèaj petja in dopolnilnih predmetov
pri dirigentu Josefu Böhmu.47 Iz biografskih podatkov o Josefu Böhmu razberemo, da je
bil ustanovitelj in voditelj teèajev za zborovske dirigente, seveda pa je povsem mogoèe, da
je ob navedenem pouèeval tudi solopetje.48 Hubad je prošnjo sprejel, prekinil študij in se
še novembra istega leta vrnil v Ljubljano.49 Na šoli Matice je s 1. decembrom 1891 prevzel
pouk klavirja, glasbene teorije, harmonije, kontrapunkta, solistiènega in zborovskega
petja.50 Prav tako je prevzel vodenje moškega zbora Glasbene matice, ki ga je konec leta
1891 razširil v mešanega, in z njim dosegal velike uspehe. Zborovski uspehi so bili
zagotovo plod njegovega širokega glasbenega in še posebej pevskega znanja, ki si ga je
pridobil na Dunaju.51 Gerbièa je prihod Hubada zelo razbremenil – odtlej je pouèeval le še
klavir in solopetje, prav tako je v obdobju 1889–1891 pouèeval petje, orgle in glasbeno
teorijo na ljubljanskem uèiteljišèu.52 S prihodom Hubada je šola Glasbene matice dobila
še enega široko izobra enega in profesionalno šolanega pedagoga. V uèni praksi sta se
odslej prepletali dve smeri izobra evanja, t. i. praška (Gerbiè) in dunajska (Hubad) šola, ki
sta sloveli kot odlièni glasbeni ustanovi.53 Iz zapisnikov sej odbora Glasbene matice je
razvidno, da je bil Gerbiè kot pedagog in ravnatelj precej aktualen v svojem èasu, saj je
vseskozi predlagal novosti in spremembe, ki jih je odbor vztrajno potrjeval – skupaj z
Matejem Hubadom sta sicer dvakrat pripravila osnutke za prenovo uènega naèrta za
solopetje (v šolskih letih 1893/1894 in 1906/1907), a je prvotni uèni naèrt po prenovah še
vedno ostajal temeljni.54
Èeprav je Hubad uspešno deloval kot zborovodja in pevski pedagog, mu dotedanja
izobrazba ni bila zadostna – prekinjeni študij na Dunaju je elel konèati. Društveni odbor
mu je leta 1896 odobril dveletni plaèani dopust z dogovorom, da bo po konèanem študiju
šest let pouèeval na šoli Glasbene matice in vodil zbor z obveznostmi in prejemki, ki jih je
prejemal pred odhodom na Dunaj.55 Hubadovo delo je za dobri dve leti (1896–1898)
zaèasno prevzel diplomant dunajskega konservatorija Josip Èerin, ki je bil v obdobju
1894–1896 prvi organist dvorne farne cerkve sv. Avguština na Dunaju, študiral je tudi
46 Prav tam.
47 C. Budkoviè (1988), str. 50, N. Dolinar, n. d., str. 4–5.
48 Josef Böhm, Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Online-Edition, dostopno na
spletnem naslovu:http://www.biographien.ac.at/oebl_1/96.pdf (obiskano 4. 11. 2016).
49 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Curriculum Vitae Mateja Hubada,
6. 3. 1921.
50 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, »Ravnatelj Matej Hubad«, 2. 5. 1937, N. Cigoj Krstuloviæ, n.
d., str. 61.
51 Domaèe stvari – Glasbena matica, Slovenski narod 24 (1891), št. 276, str. 3, C. Budkoviè, »Matej Hubad«,
Kronika (Ljubljana) 36, št. 1-2, str. 48–51.
52 P. Kuret (2005), n. d., str. 28–29, N. Dolinar, n. d., str. 6, T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 278.
53 Ideja o konservatoriju kot instituciji, osnovani na narodnih osnovah, se je prièela širiti na zaèetku 19.
stoletja po nemških in angleško govoreèih evropskih dr avah. V Pragi je bil konservatorij ustanovljen leta
1811 kot eden izmed najstarejših tovrstnih institucij v Evropi, šest let kasneje (1817) pa je Društvo
ljubiteljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde) ustanovilo dunajski konservatorij, ki je bil sprva
formiran kot pevska šola, v obdobju 1819–1834 pa so postopoma prièeli širiti predmetnik s pouèevanjem
teoretiènih predmetov in ostalih inštrumentov. N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 164, dostopno tudi na
spletnih naslovih: http://www.prgcons.cz/history (obiskano 6. 11. 2016), https://www.mdw.ac.at/405
(obiskano 6. 11. 2016).
54 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, Izvestje Glasbene matice za šolsko leto 1893/1894, str. 18.
55 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisniki s sej odbora Glasbene matice, 17. 7., 27. 7. in 12.
9. 1896, fond Matej Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Sprièevalo, 26. 9. 1896, Dnevne vesti, Slovenski
narod 29 (1896), št. 194, str. 3.
64
Faistenbergerju.46 Vzporedno je zasebno obiskoval teèaj petja in dopolnilnih predmetov
pri dirigentu Josefu Böhmu.47 Iz biografskih podatkov o Josefu Böhmu razberemo, da je
bil ustanovitelj in voditelj teèajev za zborovske dirigente, seveda pa je povsem mogoèe, da
je ob navedenem pouèeval tudi solopetje.48 Hubad je prošnjo sprejel, prekinil študij in se
še novembra istega leta vrnil v Ljubljano.49 Na šoli Matice je s 1. decembrom 1891 prevzel
pouk klavirja, glasbene teorije, harmonije, kontrapunkta, solistiènega in zborovskega
petja.50 Prav tako je prevzel vodenje moškega zbora Glasbene matice, ki ga je konec leta
1891 razširil v mešanega, in z njim dosegal velike uspehe. Zborovski uspehi so bili
zagotovo plod njegovega širokega glasbenega in še posebej pevskega znanja, ki si ga je
pridobil na Dunaju.51 Gerbièa je prihod Hubada zelo razbremenil – odtlej je pouèeval le še
klavir in solopetje, prav tako je v obdobju 1889–1891 pouèeval petje, orgle in glasbeno
teorijo na ljubljanskem uèiteljišèu.52 S prihodom Hubada je šola Glasbene matice dobila
še enega široko izobra enega in profesionalno šolanega pedagoga. V uèni praksi sta se
odslej prepletali dve smeri izobra evanja, t. i. praška (Gerbiè) in dunajska (Hubad) šola, ki
sta sloveli kot odlièni glasbeni ustanovi.53 Iz zapisnikov sej odbora Glasbene matice je
razvidno, da je bil Gerbiè kot pedagog in ravnatelj precej aktualen v svojem èasu, saj je
vseskozi predlagal novosti in spremembe, ki jih je odbor vztrajno potrjeval – skupaj z
Matejem Hubadom sta sicer dvakrat pripravila osnutke za prenovo uènega naèrta za
solopetje (v šolskih letih 1893/1894 in 1906/1907), a je prvotni uèni naèrt po prenovah še
vedno ostajal temeljni.54
Èeprav je Hubad uspešno deloval kot zborovodja in pevski pedagog, mu dotedanja
izobrazba ni bila zadostna – prekinjeni študij na Dunaju je elel konèati. Društveni odbor
mu je leta 1896 odobril dveletni plaèani dopust z dogovorom, da bo po konèanem študiju
šest let pouèeval na šoli Glasbene matice in vodil zbor z obveznostmi in prejemki, ki jih je
prejemal pred odhodom na Dunaj.55 Hubadovo delo je za dobri dve leti (1896–1898)
zaèasno prevzel diplomant dunajskega konservatorija Josip Èerin, ki je bil v obdobju
1894–1896 prvi organist dvorne farne cerkve sv. Avguština na Dunaju, študiral je tudi
46 Prav tam.
47 C. Budkoviè (1988), str. 50, N. Dolinar, n. d., str. 4–5.
48 Josef Böhm, Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Online-Edition, dostopno na
spletnem naslovu:http://www.biographien.ac.at/oebl_1/96.pdf (obiskano 4. 11. 2016).
49 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Curriculum Vitae Mateja Hubada,
6. 3. 1921.
50 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, »Ravnatelj Matej Hubad«, 2. 5. 1937, N. Cigoj Krstuloviæ, n.
d., str. 61.
51 Domaèe stvari – Glasbena matica, Slovenski narod 24 (1891), št. 276, str. 3, C. Budkoviè, »Matej Hubad«,
Kronika (Ljubljana) 36, št. 1-2, str. 48–51.
52 P. Kuret (2005), n. d., str. 28–29, N. Dolinar, n. d., str. 6, T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 278.
53 Ideja o konservatoriju kot instituciji, osnovani na narodnih osnovah, se je prièela širiti na zaèetku 19.
stoletja po nemških in angleško govoreèih evropskih dr avah. V Pragi je bil konservatorij ustanovljen leta
1811 kot eden izmed najstarejših tovrstnih institucij v Evropi, šest let kasneje (1817) pa je Društvo
ljubiteljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde) ustanovilo dunajski konservatorij, ki je bil sprva
formiran kot pevska šola, v obdobju 1819–1834 pa so postopoma prièeli širiti predmetnik s pouèevanjem
teoretiènih predmetov in ostalih inštrumentov. N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 164, dostopno tudi na
spletnih naslovih: http://www.prgcons.cz/history (obiskano 6. 11. 2016), https://www.mdw.ac.at/405
(obiskano 6. 11. 2016).
54 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, Izvestje Glasbene matice za šolsko leto 1893/1894, str. 18.
55 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisniki s sej odbora Glasbene matice, 17. 7., 27. 7. in 12.
9. 1896, fond Matej Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Sprièevalo, 26. 9. 1896, Dnevne vesti, Slovenski
narod 29 (1896), št. 194, str. 3.
64
