Page 76 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 76
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Uvod
Prièujoèe besedilo bo osvetlilo delovanje glasbene šole Glasbene matice Maribor (GM
Maribor). Predstavljeni bodo podrobnejši izsledki raziskovanja njene izobra evalne
dejavnosti, primerjave GM Maribor z ljubljansko Glasbeno matico, izobrazbena struktura
strokovnih delavcev šole, dejavniki, ki so vplivali na problematiko zaposlovanja,
organizacija pedagoškega dela, pedagoški delavci šole, odmevi na delo šole ter osebni in
profesionalni vpliv posameznih ravnateljev na delovanje šole. Imenovani bodo tudi
najvidnejši glasbeniki doma in drugod (pevci, inštrumentalisti in dirigent), ki so prva in
temeljna glasbena znanja pridobili prav na glasbeni šoli mariborske GM.
Glasbena matica Maribor
GM Maribor je bila ustanovljena na pobudo skladatelja, zborovodje in sodnega svetnika
Oskarja Deva ob sodelovanju generala in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova. V obdobju
med letoma 1919 in 1948 je bila osrednja glasbena ustanova v Mariboru.1 Povod za
ustanovitev GM je narekoval moški pevski zbor, katerega je Oskar Dev sestavil maja
1919. Pevci in zborovodja so tako postavili temelje mariborski GM, ustanovljeni po vzoru
ljubljanske GM. Ustanovni obèni zbor se je vršil 5. septembra 1919 v sobi razpušèenega
nemškega Filharmoniènega društva, od katerega je GM prevzela inventar in prostore v
tretjem nadstropju poslopja Union.2 Vse prve prispevke in dohodke so namenili
ustanovitvi glasbene šole, ki je prièela z delom 1. oktobra 1919. Ob koncu prvega šolskega
leta je šola imela 194 uèencev in kar 800 podpornih èlanov.3 O statusu ustanove je neznani
poroèevalec Tabora ob koncu drugega leta zapisal zapisal: »Še je zasebni zavod. Kar se
mora doseèi in èesar se doslej ni moglo doseèi vkljub vsem prošnjam in intervencijam v
Beogradu, je prevzetje zavoda v dr avno upravo. Prvi institut, ki ima nesporno pravico na
dr avno brigo in podporo, je naša Matica in novi odbor hoèe to nalogo izvesti.«4
Mariborska GM je bila osnovana po vzoru ljubljanske,5 zato se primerjanje ene z drugo
zdi samoumevno. Poudariti je potrebno le nekatera dejstva, zaradi katerih neposredna
primerjava ni mogoèa. Prvo razliko doloèa trenutek njunega nastanka in povsem
neprimerljiva kulturna klima okolja, v katerem sta vzniknili. Ljubljanska GM je bila
konec 19. stoletja, s prvimi poskusi delovanja v letu 1872, ustanovljena v okolju z bogato
glasbeno tradicijo. Nasprotno je mariborska, ustanovljena slabega pol stoletja kasneje
(1919) nastala v mestu, ki slovenske glasbene in kulturne tradicije v tolikšnem obsegu ni
premoglo. Do leta 1918 v mestu ni bilo niti ene javne ljudske šole s slovenskim uènim
jezikom, le na ni ji gimnaziji so imeli vzporednice z delnim slovenskim jezikom.
Nemšèina je bila takrat uradni in pogovorni jezik Mariborèanov (leta 1910 je v Mariboru
ivelo le 14 % slovensko govoreèega prebivalstva). Kulturno delovanje, posebej
1 Manica Špendal, »Razvoj glasbenega ivljenja v Mariboru«, Maribor skozi stoletja, Maribor: Zalo ba
obzorja, 1991, str. 654.
2 »Poroèilo o ustanovnem obènem zboru«, Mariborski delavec 2 (7. 9. 1919), str. 3.
3 Vlado Golob, »Glasbeno šolstvo v Mariboru od 1919. leta«, Srednja glasbena šola Maribor – 10 let v
svobodi (brošura), Maribor: Srednja glasbena šola Maribor, 1995.
4 »Glasbena matica v Mariboru«, Tabor 3, št. 174 (4. 8. 1921), str. 2.
5 Manja Flisar, »Ustanovitev GM Maribor«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 23–27.
76
Uvod
Prièujoèe besedilo bo osvetlilo delovanje glasbene šole Glasbene matice Maribor (GM
Maribor). Predstavljeni bodo podrobnejši izsledki raziskovanja njene izobra evalne
dejavnosti, primerjave GM Maribor z ljubljansko Glasbeno matico, izobrazbena struktura
strokovnih delavcev šole, dejavniki, ki so vplivali na problematiko zaposlovanja,
organizacija pedagoškega dela, pedagoški delavci šole, odmevi na delo šole ter osebni in
profesionalni vpliv posameznih ravnateljev na delovanje šole. Imenovani bodo tudi
najvidnejši glasbeniki doma in drugod (pevci, inštrumentalisti in dirigent), ki so prva in
temeljna glasbena znanja pridobili prav na glasbeni šoli mariborske GM.
Glasbena matica Maribor
GM Maribor je bila ustanovljena na pobudo skladatelja, zborovodje in sodnega svetnika
Oskarja Deva ob sodelovanju generala in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova. V obdobju
med letoma 1919 in 1948 je bila osrednja glasbena ustanova v Mariboru.1 Povod za
ustanovitev GM je narekoval moški pevski zbor, katerega je Oskar Dev sestavil maja
1919. Pevci in zborovodja so tako postavili temelje mariborski GM, ustanovljeni po vzoru
ljubljanske GM. Ustanovni obèni zbor se je vršil 5. septembra 1919 v sobi razpušèenega
nemškega Filharmoniènega društva, od katerega je GM prevzela inventar in prostore v
tretjem nadstropju poslopja Union.2 Vse prve prispevke in dohodke so namenili
ustanovitvi glasbene šole, ki je prièela z delom 1. oktobra 1919. Ob koncu prvega šolskega
leta je šola imela 194 uèencev in kar 800 podpornih èlanov.3 O statusu ustanove je neznani
poroèevalec Tabora ob koncu drugega leta zapisal zapisal: »Še je zasebni zavod. Kar se
mora doseèi in èesar se doslej ni moglo doseèi vkljub vsem prošnjam in intervencijam v
Beogradu, je prevzetje zavoda v dr avno upravo. Prvi institut, ki ima nesporno pravico na
dr avno brigo in podporo, je naša Matica in novi odbor hoèe to nalogo izvesti.«4
Mariborska GM je bila osnovana po vzoru ljubljanske,5 zato se primerjanje ene z drugo
zdi samoumevno. Poudariti je potrebno le nekatera dejstva, zaradi katerih neposredna
primerjava ni mogoèa. Prvo razliko doloèa trenutek njunega nastanka in povsem
neprimerljiva kulturna klima okolja, v katerem sta vzniknili. Ljubljanska GM je bila
konec 19. stoletja, s prvimi poskusi delovanja v letu 1872, ustanovljena v okolju z bogato
glasbeno tradicijo. Nasprotno je mariborska, ustanovljena slabega pol stoletja kasneje
(1919) nastala v mestu, ki slovenske glasbene in kulturne tradicije v tolikšnem obsegu ni
premoglo. Do leta 1918 v mestu ni bilo niti ene javne ljudske šole s slovenskim uènim
jezikom, le na ni ji gimnaziji so imeli vzporednice z delnim slovenskim jezikom.
Nemšèina je bila takrat uradni in pogovorni jezik Mariborèanov (leta 1910 je v Mariboru
ivelo le 14 % slovensko govoreèega prebivalstva). Kulturno delovanje, posebej
1 Manica Špendal, »Razvoj glasbenega ivljenja v Mariboru«, Maribor skozi stoletja, Maribor: Zalo ba
obzorja, 1991, str. 654.
2 »Poroèilo o ustanovnem obènem zboru«, Mariborski delavec 2 (7. 9. 1919), str. 3.
3 Vlado Golob, »Glasbeno šolstvo v Mariboru od 1919. leta«, Srednja glasbena šola Maribor – 10 let v
svobodi (brošura), Maribor: Srednja glasbena šola Maribor, 1995.
4 »Glasbena matica v Mariboru«, Tabor 3, št. 174 (4. 8. 1921), str. 2.
5 Manja Flisar, »Ustanovitev GM Maribor«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 23–27.
76
