Page 77 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 77
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
profesionalno, je bilo poveèini v rokah Nemcev, Slovenci pa so delovali le na ljubiteljski
ravni in v neugodnih pogojih. Po zlomu avstro-ogrske monarhije je mesto hipoma
izgubilo nekdanji cvetoè gospodarski polo aj. Izselilo se je 6000 prebivalcev, predvsem
nemški èastniki, vojaki, uradniki, sodniki ter uèitelji in profesorji, Maribor pa je naenkrat
preplavil val priseljencev, predvsem s Primorskega. Leta 1921 naj bi jih bilo ob severni
meji in okrog Maribora kar 11.000.6 Spremenjena narodnostna struktura prebivalstva ter
sodelovanje priseljencev z domaèini sta tlakovali pot slovenske kulture v Mariboru, do
takrat onemogoèene zaradi nemških pritiskov. Z velikim politiènim preobratom in
visokim številom priseljenega prebivalstva si je Maribor tako pridobil moèi za vsestranski
zagon kulturnega ivljenja. Dru bene razmere so široke mno ice kar nagovarjale k
sprejemanju in ustvarjanju kulturnih dobrin. Konèno je steklo premagovanje izolacije
mesta, kakršno so mu jo vsiljevale zgodovinske okolišèine. Prizadevanja ustvarjalcev
prebujajoèe se slovenske kulture v Mariboru so tako potekala ob vrsti pospešujoèih
okolišèin, kakršnih v Ljubljani ni bilo. Tamkajšnja GM je od svojih zaèetkov v
osemdesetih letih 19. stoletja delovala brez premora. Njenega izobra evalnega in
kulturnega dela vojna ni ustavila. Tako naproti ljubljanski GM s tradicijo postavljamo
mariborsko soimenjakinjo, ki se je z velikimi hotenji in napori njenih snovalcev
izoblikovala v najpomembnejšo glasbeno-izobra evalno ter glasbeno-umetniško
institucijo v Mariboru med obema vojnama.
Glasbena šola GM Maribor
Temeljne naloge glasbenega šolstva so tri. Prva je vzgoja otrok, ki se bodo podali na pot
profesionalnih glasbenikov, druga je vzgoja in izobrazba ljubiteljskih glasbenikov,
poveèini èlanov ljubiteljskih ansamblov, in tretja naloga – vzgoja glasbeno izobra enih
poslušalcev. Vse tri predstavljajo temelj dolgoroènega procesa, ki ga je po konèanem
formalnem izobra evanju te ko sistematièno spremljati in opazovati ter konèno kritièno
izmeriti in ovrednotiti. Kljub temu pa je tovrstnim ustanovam iz doloèenih zornih kotov
mo no doloèiti vrednost in pomen. Za tehtnejše vrednotenje glasbene šole GM Maribor je
bilo potrebno pregledati in preuèiti delo glasbene šole ljubljanske GM. Pri primerjanju
obeh ustanov je v zaèetku potrebno opozoriti na dejstvo, da sta delovali z razlièno
organizacijsko ureditvijo, saj se je ljubljanska GM v letu ustanovitve mariborske (1919)
preoblikovala v konservatorij. Dodatno te avo pri raziskovanju obeh predstavlja
pomanjkanje arhivskega gradiva. Iz zelo skromno ohranjenega arhiva GM Maribor in
neurejene zapušèine ljubljanske GM je bilo kljub temu mogoèe izlušèiti podatke, ki
oèrtajo njuno okvirno stanje. Pri tem se je moè opirati na poroèila o delovanju v
posameznih šolskih letih, ki jih je izdajal Dr avni konservatorij v Ljubljani. Ta
vkljuèujejo tudi podatke o ljubljanski glasbeni šoli GM. Za obdobje med obema vojnama
so ohranjena poroèila med letoma 1928/29 in 1938/39 ter 1940/41 in 1945/467. Arhiv
ljubljanske GM8 zajema tudi tajniška poroèila, zapisnike sej odbora, obènih zborov in
zakljuène raèune ustanove, a le za posamezna leta. Podatkov, ki bi koristili pri
ugotavljanju številènosti obiska v prvem desetletju po 1. svetovni vojni to gradivo ne
6 Bruno Hartman, Kultura v Mariboru, Maribor: Obzorja, 2001.
7 Hrani Slovanska èitalnica.
8 Hrani NUK Ljubljana.
77
profesionalno, je bilo poveèini v rokah Nemcev, Slovenci pa so delovali le na ljubiteljski
ravni in v neugodnih pogojih. Po zlomu avstro-ogrske monarhije je mesto hipoma
izgubilo nekdanji cvetoè gospodarski polo aj. Izselilo se je 6000 prebivalcev, predvsem
nemški èastniki, vojaki, uradniki, sodniki ter uèitelji in profesorji, Maribor pa je naenkrat
preplavil val priseljencev, predvsem s Primorskega. Leta 1921 naj bi jih bilo ob severni
meji in okrog Maribora kar 11.000.6 Spremenjena narodnostna struktura prebivalstva ter
sodelovanje priseljencev z domaèini sta tlakovali pot slovenske kulture v Mariboru, do
takrat onemogoèene zaradi nemških pritiskov. Z velikim politiènim preobratom in
visokim številom priseljenega prebivalstva si je Maribor tako pridobil moèi za vsestranski
zagon kulturnega ivljenja. Dru bene razmere so široke mno ice kar nagovarjale k
sprejemanju in ustvarjanju kulturnih dobrin. Konèno je steklo premagovanje izolacije
mesta, kakršno so mu jo vsiljevale zgodovinske okolišèine. Prizadevanja ustvarjalcev
prebujajoèe se slovenske kulture v Mariboru so tako potekala ob vrsti pospešujoèih
okolišèin, kakršnih v Ljubljani ni bilo. Tamkajšnja GM je od svojih zaèetkov v
osemdesetih letih 19. stoletja delovala brez premora. Njenega izobra evalnega in
kulturnega dela vojna ni ustavila. Tako naproti ljubljanski GM s tradicijo postavljamo
mariborsko soimenjakinjo, ki se je z velikimi hotenji in napori njenih snovalcev
izoblikovala v najpomembnejšo glasbeno-izobra evalno ter glasbeno-umetniško
institucijo v Mariboru med obema vojnama.
Glasbena šola GM Maribor
Temeljne naloge glasbenega šolstva so tri. Prva je vzgoja otrok, ki se bodo podali na pot
profesionalnih glasbenikov, druga je vzgoja in izobrazba ljubiteljskih glasbenikov,
poveèini èlanov ljubiteljskih ansamblov, in tretja naloga – vzgoja glasbeno izobra enih
poslušalcev. Vse tri predstavljajo temelj dolgoroènega procesa, ki ga je po konèanem
formalnem izobra evanju te ko sistematièno spremljati in opazovati ter konèno kritièno
izmeriti in ovrednotiti. Kljub temu pa je tovrstnim ustanovam iz doloèenih zornih kotov
mo no doloèiti vrednost in pomen. Za tehtnejše vrednotenje glasbene šole GM Maribor je
bilo potrebno pregledati in preuèiti delo glasbene šole ljubljanske GM. Pri primerjanju
obeh ustanov je v zaèetku potrebno opozoriti na dejstvo, da sta delovali z razlièno
organizacijsko ureditvijo, saj se je ljubljanska GM v letu ustanovitve mariborske (1919)
preoblikovala v konservatorij. Dodatno te avo pri raziskovanju obeh predstavlja
pomanjkanje arhivskega gradiva. Iz zelo skromno ohranjenega arhiva GM Maribor in
neurejene zapušèine ljubljanske GM je bilo kljub temu mogoèe izlušèiti podatke, ki
oèrtajo njuno okvirno stanje. Pri tem se je moè opirati na poroèila o delovanju v
posameznih šolskih letih, ki jih je izdajal Dr avni konservatorij v Ljubljani. Ta
vkljuèujejo tudi podatke o ljubljanski glasbeni šoli GM. Za obdobje med obema vojnama
so ohranjena poroèila med letoma 1928/29 in 1938/39 ter 1940/41 in 1945/467. Arhiv
ljubljanske GM8 zajema tudi tajniška poroèila, zapisnike sej odbora, obènih zborov in
zakljuène raèune ustanove, a le za posamezna leta. Podatkov, ki bi koristili pri
ugotavljanju številènosti obiska v prvem desetletju po 1. svetovni vojni to gradivo ne
6 Bruno Hartman, Kultura v Mariboru, Maribor: Obzorja, 2001.
7 Hrani Slovanska èitalnica.
8 Hrani NUK Ljubljana.
77
