Page 78 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 78
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
prinaša. Prav tako popolnih števil uèencev in dijakov v omenjenem obdobju ne navajata
Cvetko Budkoviè (Razvoj glasbenega šolstva na slovenskem I, II) in Simona Ilovar
(diplomsko delo Delo glasbenega konservatorija v obdobju med obema vojnama, AG
Ljubljana). Raziskovanje so nadalje ote evale razliène metode zbiranja podatkov o
številih uèencev in dijakov v obeh ustanovah. Ponekod so števila obiskujoèih šole
ljubljanske GM in konservatorija objavljena posebej, spet druga poroèila prinašajo števila
vpisanih v obeh ustanovah skupaj. Ponekod ni mogoèe definirati ali se podatki nanašajo
na zbiranje v zaèetku ali koncu posameznega šolskega leta. Pojavljajo se tudi primeri, ko
je te ko ugotoviti ali se navedeni podatki nanašajo na glasbeno šolo GM ali konservatorij.
Nadalje je veliko podatkov, pri katerih ne moremo z gotovostjo trditi ali gre za število
vpisanih uèencev v glasbeno šolo ali vpisanih uèencev po posameznih predmetih.
Predvsem število slednjih lahko zavede in prika e neresnièno stanje, saj se tovrsten
podatek ne sklada z dejanskim številom9 Po preuèitvi obstojeèega gradiva je tako moè
soglašati s tajniškim poroèilom ljubljanske GM z obènega zbora februarja 1931, kjer je
navedeno, da sta šola in konservatorij »[…] tako tesno zdru ena, da jih je te ko ali celo
nemogoèe loèiti tudi v poroèilih […]«.10 Slednje potrjuje domnevo, da je desetletje po
razdelitvi ljubljanske GM prihajalo do te av z razvrstitvijo uèencev po ustanovah in
posledièno vodenjem statistiènih podatkov.11
Števila uèencev
Prvo primerjavo velja nameniti najosnovnejšim statistiènim podatkom posamezne šole -
številom obiskujoèih uèencev glede na prebivalstvo. Po ljudskem štetju iz leta 1921 je bilo
v Mariboru 30662 prebivalcev (od tega 20374 Slovencev), glasbeno šolo GM pa je v
drugem letu obstoja obiskovalo 319 uèencev. V Ljubljani je bilo po ljudskem štetju 53294
prebivalcev12, konservatorij pa je obiskovalo 814 uèencev.13 Glede na število prebivalstva
se je v Mariboru šolal 1 % celotnega prebivalstva (èe zajamemo samo Slovence 1.5 %) v
Ljubljani pa 1.5 %. Pri slednjem moremo upoštevati, da je višji odstotek posledica veèjega
števila izobra evalnih stopenj14 in s tem bolj razširjenega glasbenega izobra evanja na
konservatoriju. Zakljuèiti je tako potrebno, da je, navkljub razlikam v odstotkih, obisk
obeh ustanov dokaj primerljiv in izenaèen.
Desetletje kasneje (1931) je Maribor štel 33131 prebivalcev, glasbeno šolo pa je v
šolskem letu 1931/32 obiskovalo 268 uèencev. Ljubljana je štela 59765 prebivalcev,
9 Cvetko Budkoviè v razpravi Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II navaja, da je bilo leta 1918 po
predmetih v ljubljansko GM vpisano 1074 uèencev, po številu pa 577. Cvetko Budkoviè, Razvoj
glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995.
10 Tajniško poroèilo za obèni zbor GM ljubljanske z dne 7. februarja 1931. Hrani NUK v Ljubljani.
11 Konservatorij je izobra eval na ni ji, srednji in visoki šoli, GM pa le na ni ji. Obiskovanje slednje se je
upoštevalo kot priprava za nadaljevanje študija na konservatoriju.
12 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januara 1921 godine, Kraljevina Jugoslavija, Opšta
dr avna statistika, Sarajevo 1932; Franjo Kramberger, »Nekaj številk o Mariboru«, Mariborski koledar
1933, Maribor: Nabavljalna zadruga dr avnih uslu bencev, 1933, str. 101–102.
13 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1995, str. 28.
14 Konservatorij GM v Ljubljani je izobra eval na ni ji, srednji in visoki šoli, GM v Mariboru pa le na ni ji
ravni.
78
prinaša. Prav tako popolnih števil uèencev in dijakov v omenjenem obdobju ne navajata
Cvetko Budkoviè (Razvoj glasbenega šolstva na slovenskem I, II) in Simona Ilovar
(diplomsko delo Delo glasbenega konservatorija v obdobju med obema vojnama, AG
Ljubljana). Raziskovanje so nadalje ote evale razliène metode zbiranja podatkov o
številih uèencev in dijakov v obeh ustanovah. Ponekod so števila obiskujoèih šole
ljubljanske GM in konservatorija objavljena posebej, spet druga poroèila prinašajo števila
vpisanih v obeh ustanovah skupaj. Ponekod ni mogoèe definirati ali se podatki nanašajo
na zbiranje v zaèetku ali koncu posameznega šolskega leta. Pojavljajo se tudi primeri, ko
je te ko ugotoviti ali se navedeni podatki nanašajo na glasbeno šolo GM ali konservatorij.
Nadalje je veliko podatkov, pri katerih ne moremo z gotovostjo trditi ali gre za število
vpisanih uèencev v glasbeno šolo ali vpisanih uèencev po posameznih predmetih.
Predvsem število slednjih lahko zavede in prika e neresnièno stanje, saj se tovrsten
podatek ne sklada z dejanskim številom9 Po preuèitvi obstojeèega gradiva je tako moè
soglašati s tajniškim poroèilom ljubljanske GM z obènega zbora februarja 1931, kjer je
navedeno, da sta šola in konservatorij »[…] tako tesno zdru ena, da jih je te ko ali celo
nemogoèe loèiti tudi v poroèilih […]«.10 Slednje potrjuje domnevo, da je desetletje po
razdelitvi ljubljanske GM prihajalo do te av z razvrstitvijo uèencev po ustanovah in
posledièno vodenjem statistiènih podatkov.11
Števila uèencev
Prvo primerjavo velja nameniti najosnovnejšim statistiènim podatkom posamezne šole -
številom obiskujoèih uèencev glede na prebivalstvo. Po ljudskem štetju iz leta 1921 je bilo
v Mariboru 30662 prebivalcev (od tega 20374 Slovencev), glasbeno šolo GM pa je v
drugem letu obstoja obiskovalo 319 uèencev. V Ljubljani je bilo po ljudskem štetju 53294
prebivalcev12, konservatorij pa je obiskovalo 814 uèencev.13 Glede na število prebivalstva
se je v Mariboru šolal 1 % celotnega prebivalstva (èe zajamemo samo Slovence 1.5 %) v
Ljubljani pa 1.5 %. Pri slednjem moremo upoštevati, da je višji odstotek posledica veèjega
števila izobra evalnih stopenj14 in s tem bolj razširjenega glasbenega izobra evanja na
konservatoriju. Zakljuèiti je tako potrebno, da je, navkljub razlikam v odstotkih, obisk
obeh ustanov dokaj primerljiv in izenaèen.
Desetletje kasneje (1931) je Maribor štel 33131 prebivalcev, glasbeno šolo pa je v
šolskem letu 1931/32 obiskovalo 268 uèencev. Ljubljana je štela 59765 prebivalcev,
9 Cvetko Budkoviè v razpravi Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II navaja, da je bilo leta 1918 po
predmetih v ljubljansko GM vpisano 1074 uèencev, po številu pa 577. Cvetko Budkoviè, Razvoj
glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995.
10 Tajniško poroèilo za obèni zbor GM ljubljanske z dne 7. februarja 1931. Hrani NUK v Ljubljani.
11 Konservatorij je izobra eval na ni ji, srednji in visoki šoli, GM pa le na ni ji. Obiskovanje slednje se je
upoštevalo kot priprava za nadaljevanje študija na konservatoriju.
12 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januara 1921 godine, Kraljevina Jugoslavija, Opšta
dr avna statistika, Sarajevo 1932; Franjo Kramberger, »Nekaj številk o Mariboru«, Mariborski koledar
1933, Maribor: Nabavljalna zadruga dr avnih uslu bencev, 1933, str. 101–102.
13 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1995, str. 28.
14 Konservatorij GM v Ljubljani je izobra eval na ni ji, srednji in visoki šoli, GM v Mariboru pa le na ni ji
ravni.
78
