Page 79 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 79
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
tamkajšnjo glasbeno šolo GM pa je obiskovalo 449 uèencev.15 Mesti sta bili v obisku
ustanov ponovno izenaèeni (0.8 % prebivalstva). Precejšen padec odstotka uèencev,
vkljuèenih v ustanovi, je mo no pojasniti. V Ljubljani se zdi dokaj naraven, saj se je
število uèencev oziroma dijakov prerazporedilo v GM in Dr avni konservatorij, razlog za
upad števila uèencev v Mariboru pa gre iskati v veè dejavnikih. V raziskavi je bilo
ugotovljeno nenehno pomanjkanje sredstev, ki so zavirale vsestranski razvoj. Delovanje
šole je bilo odvisno od skromnih dr avnih subvencij, šolnin in darov, ki so ustanovo le
ohranjala pri ivljenju in niso nudila pogojev za njen razmah. Na upad števila uèencev
mariborske GM16 pa je nedvomno in v najveèji meri vplivala ustanovitev glasbene šole
eleznièarskega društva »Drava« leta 1931. Veèja dostopnost glasbene izobrazbe, ki jo je
ta šola omogoèala z ni jimi šolninami, ugodna lokacija (desni breg Drave) in ugled
njenega vodje Hinka Druzovièa, znanega in cenjenega mariborskega glasbenika, so
zagotovo privabili dobršen del uèencev, ki bi sicer obiskovali šolo GM. Pouk na glasbeni
šoli »Drave« se je prièel šele leta 1933. Zaèetek njenega delovanja je tako sovpadal s krizo
glasbene šole GM, ko je prosvetno ministrstvo razveljavilo njena pravila.17 Trdimo lahko,
da so spori med GM in Josipom Hladkom Bohinjskim vplivali na padec števila uèencev
GM in posledièno na višji vpis v glasbeno šolo »Drave«. V zaèetku delovanja je slednjo
obiskovalo 40 uèencev, do leta 1941 pa veè kot 100 uèencev. V letu 1934 je dodatno odprl
vrata še Glasbeni zavod, novo ustanovljena glasbena šola Josipa Hladka Bohinjskega,
vzporedno pa je delovalo še nekaj zasebnih šol. Ker mariborsko glasbeno ivljenje med
obema vojnama, s tem tudi delovanje glasbenih šol, še ni bilo predmet podrobnejših
raziskav, verodostojne primerjave omenjenih glasbenih šol niso mo ne.
Obisk glasbene šole je med vojnama nihal med 322 (šolsko leto 1919) in skromnih 107
(šolsko leto 1933/34) v najbolj kritiènem letu delovanja GM. V 22-ih letih je šolo
obiskovalo povpreèno 200 uèencev letno.
Uèitelji glasbene šole GM Maribor
Zgodovino posamezne šole v najveèji meri pišejo njeni uèitelji. Skozi dobri dve desetletji
se jih je v mariborski GM zvrstilo nad šestdeset. Hitre kadrovske menjave in s tem
povezane te ave zaposlovanja ustreznih pedagoških delavcev so bile prisotne posebej
prva leta po ustanovitvi in so zavirale veèji polet glasbene šole GM. V mestu, kjer je pred
letom 1918 delovala le glasbena šola nemškega Philharmonischer Verein, namreè ni bilo
glasbenih izobra encev ali posameznikov, ki bi bili usposobljeni pouèevati v slovenski
glasbeni šoli.18 Ob ustanovitvi so bili k sodelovanju povabljeni tujci, predvsem Èehi,
katerih delo v glasbeni šoli je, zaradi nesoglasij med posamezniki, trajalo le kratek èas.
Mnogokrat se je uèiteljski zbor skoraj v celoti spremenil, vodstvo pa je bilo prisiljeno
15 Definitinvi rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931 godine, Kraljevina Jugoslavija, opšta dr avna
statistika, Beograd 1938.
16 V šolskem letu 1932/33 je šolo obiskovalo 224 uèencev, naslednje leto 107 (nadalje 114, 143, 187, 209,
211, 208).
17 Vlado Golob, »Glasbena šola eleznièarskega glasbenega društva »Drava««, Srednja glasbena šola – 10
let v svobodi (brošura), Maribor: Srednja glasbena in baletna šola, 1995.
18 e omenjeno zaèetno kadrovsko krizo v GM Maribor nam naposled potrjuje še podatek iz Izvestja GM v
Ljubljani iz leta 1907/08, da je njeno glasbeno šolo obiskovalo samo 31 uèencev iz celotnega štajerskega
obmoèja. Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani o 36. društvenem letu 1907/1908 (hrani Slovanska
èitalnica).
79
tamkajšnjo glasbeno šolo GM pa je obiskovalo 449 uèencev.15 Mesti sta bili v obisku
ustanov ponovno izenaèeni (0.8 % prebivalstva). Precejšen padec odstotka uèencev,
vkljuèenih v ustanovi, je mo no pojasniti. V Ljubljani se zdi dokaj naraven, saj se je
število uèencev oziroma dijakov prerazporedilo v GM in Dr avni konservatorij, razlog za
upad števila uèencev v Mariboru pa gre iskati v veè dejavnikih. V raziskavi je bilo
ugotovljeno nenehno pomanjkanje sredstev, ki so zavirale vsestranski razvoj. Delovanje
šole je bilo odvisno od skromnih dr avnih subvencij, šolnin in darov, ki so ustanovo le
ohranjala pri ivljenju in niso nudila pogojev za njen razmah. Na upad števila uèencev
mariborske GM16 pa je nedvomno in v najveèji meri vplivala ustanovitev glasbene šole
eleznièarskega društva »Drava« leta 1931. Veèja dostopnost glasbene izobrazbe, ki jo je
ta šola omogoèala z ni jimi šolninami, ugodna lokacija (desni breg Drave) in ugled
njenega vodje Hinka Druzovièa, znanega in cenjenega mariborskega glasbenika, so
zagotovo privabili dobršen del uèencev, ki bi sicer obiskovali šolo GM. Pouk na glasbeni
šoli »Drave« se je prièel šele leta 1933. Zaèetek njenega delovanja je tako sovpadal s krizo
glasbene šole GM, ko je prosvetno ministrstvo razveljavilo njena pravila.17 Trdimo lahko,
da so spori med GM in Josipom Hladkom Bohinjskim vplivali na padec števila uèencev
GM in posledièno na višji vpis v glasbeno šolo »Drave«. V zaèetku delovanja je slednjo
obiskovalo 40 uèencev, do leta 1941 pa veè kot 100 uèencev. V letu 1934 je dodatno odprl
vrata še Glasbeni zavod, novo ustanovljena glasbena šola Josipa Hladka Bohinjskega,
vzporedno pa je delovalo še nekaj zasebnih šol. Ker mariborsko glasbeno ivljenje med
obema vojnama, s tem tudi delovanje glasbenih šol, še ni bilo predmet podrobnejših
raziskav, verodostojne primerjave omenjenih glasbenih šol niso mo ne.
Obisk glasbene šole je med vojnama nihal med 322 (šolsko leto 1919) in skromnih 107
(šolsko leto 1933/34) v najbolj kritiènem letu delovanja GM. V 22-ih letih je šolo
obiskovalo povpreèno 200 uèencev letno.
Uèitelji glasbene šole GM Maribor
Zgodovino posamezne šole v najveèji meri pišejo njeni uèitelji. Skozi dobri dve desetletji
se jih je v mariborski GM zvrstilo nad šestdeset. Hitre kadrovske menjave in s tem
povezane te ave zaposlovanja ustreznih pedagoških delavcev so bile prisotne posebej
prva leta po ustanovitvi in so zavirale veèji polet glasbene šole GM. V mestu, kjer je pred
letom 1918 delovala le glasbena šola nemškega Philharmonischer Verein, namreè ni bilo
glasbenih izobra encev ali posameznikov, ki bi bili usposobljeni pouèevati v slovenski
glasbeni šoli.18 Ob ustanovitvi so bili k sodelovanju povabljeni tujci, predvsem Èehi,
katerih delo v glasbeni šoli je, zaradi nesoglasij med posamezniki, trajalo le kratek èas.
Mnogokrat se je uèiteljski zbor skoraj v celoti spremenil, vodstvo pa je bilo prisiljeno
15 Definitinvi rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931 godine, Kraljevina Jugoslavija, opšta dr avna
statistika, Beograd 1938.
16 V šolskem letu 1932/33 je šolo obiskovalo 224 uèencev, naslednje leto 107 (nadalje 114, 143, 187, 209,
211, 208).
17 Vlado Golob, »Glasbena šola eleznièarskega glasbenega društva »Drava««, Srednja glasbena šola – 10
let v svobodi (brošura), Maribor: Srednja glasbena in baletna šola, 1995.
18 e omenjeno zaèetno kadrovsko krizo v GM Maribor nam naposled potrjuje še podatek iz Izvestja GM v
Ljubljani iz leta 1907/08, da je njeno glasbeno šolo obiskovalo samo 31 uèencev iz celotnega štajerskega
obmoèja. Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani o 36. društvenem letu 1907/1908 (hrani Slovanska
èitalnica).
79
