Page 81 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 81
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...

V zaèetku mariborske GM se je v njeni glasbeni šoli zaposlil Fran Topiè, glasbenik z
mednarodnim razgledom in številnimi izkušnjami. Sprva je bil uèitelj solopetja, violine in
klavirja, nato pa je opravljal funkcijo ravnatelja glasbene šole ter vodil komorno skupino,
dekliški zbor, dijaški orkester in pouèeval teorijo. Fran Topiè, po rodu Èeh, je osnovno in
srednjo šolo obiskoval v Bosni, študije pa v Pragi. Tam je bil nekaj èasa tudi èlan Èeške
Filharmonije, koncertni mojster »Vychodnje èeskeho divadla«, vodja glasbene šole v
Èeškem Brodu, usoda pa ga je nato peljala v Galicijo in Kijev. Od tam se je vrnil na Èeško
in bil kasneje povabljen v Trst za ravnatelja GM, nakar se je za nekaj èasa ustalil v
Mariboru.21 V glasbeni šoli GM je v prvem šolskem letu (1919/20) pouèeval tudi priznan
violinist Jan Šlais (Praga, 23. 1. 1893 – Brno, 14. 6. 1975). Violinski pedagog je po
konèanem študiju na konservatoriju v Pragi (1913) od leta 1919 deloval v Sloveniji,
najprej na šoli GM v Mariboru, po izpopolnjevanju pri Otakarju Ševèiku v Pragi
(1920–21) pa do leta 1946 na konservatoriju oz. Glasbeni akademiji v Ljubljani.22 V
prvem šolskem letu je na glasbeni šoli GM pouèevala klavir Ru ena Šlais, rojena Deyl,
(Nová Páka, Èeška republika, 28. 12. 1888 – Brno, 16. 2. 1969), ki se je izobra evala in
izpopolnjevala na vrhunskih glasbenih inštitucijah. Klavirska pedagoginja je obiskovala
osnovno in mešèansko šolo v rojstnem kraju, v letih 1902–1908 je študirala klavir pri
Josefu Jiráneku na konservatoriju v Pragi, leta 1909 pa se je izpopolnjevala pri prof.
Alfred Denisu Cortotu v Parizu. Prirejala je koncerte v Pragi in drugih èeških mestih. Pred
prihodom v GM Maribor je bila profesorica klavirja na konservatoriju v Kišinevu
(1910–1919).23 V ustanovnem šolskem letu in med letoma 1923 in 1927 je na glasbeni šoli
GM pouèeval skladatelj, violonèelist in pedagog Emerik Beran (Brno, 17. 10. 1868 –
Ljubljana 11. 3. 1940). Tudi na njegovi študijski poti sreèamo pomembno institucijo in
zveneèe skladateljsko ime. Študij kompozicije je konèal leta 1888 pri Leošu Janáèku na
konservatoriju v Brnu in bil tam v letih 1890–1898 korepetitor in violonèelist v Operi. Kot
pedagog, profesor glasbe na uèiteljišèu (1898–1926), uèitelj violonèela na šoli GM in
vodja zbora èitalnice v Mariboru je prispeval k dvigu ravni tamkajšnjega glasbenega
ivljenja.24 Uèitelj na glasbeni šoli GM je bil tudi Hinko Druzoviè (Jurski Vrh, 10. 7. 1873
– Maribor, 26. 12. 1959), uveljavljen glasbenik in pomemben pevski metodik. V
ustanovnem letu je pouèeval glasbeno teorijo in mladinsko petje, med letoma 1921 in
1927 pa je vodil pevske teèaje za otroke, uèiteljski teèaj ter pouèeval klavir in violino. V
šolskem letu 1935/36 ga zasledimo kot uèitelja kontrabasa. Vsestranski glasbeni pedagog
in skladatelj je po uèiteljišèu v Mariboru v letih 1899–1902 študiral orgle na
konservatoriju v Gradcu. Od leta 1904 je bil uèitelj glasbe na mariborski gimnaziji in
uèiteljišèu; bil je tudi ravnatelj glasbene šole eleznièarskega društva Drava. Vodil je zbor
Slovanske èitalnice (1909–1914). Posveèal se je glasbenometodiènim vprašanjem in
vplival na dvig glasbene vzgoje na Slovenskem.25 Predstavnik uèiteljskega zbora GM je
bil med letoma 1919 in 1933 tudi violinist in glasbeno-prosvetni delavec Franjo Serajnik.
Konservatorijske izobrazbe ni imel, je pa na glasbeni šoli nemškega društva
Philharmonischer Verein v Mariboru konèal šestrazredni violinski teèaj in nastopal

21 »Fran Topiè«, Jutro l. 6, št. 36 (11. 2. 1925), str. 3.
22 R. Klopèiè, »Jan Šlais«, Enciklopedija Slovenije (ES) 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 60–61.
23 Davorin Cvetko, »Ru ena r. Deyl Šlais«, Slovenski biografski leksikon (SBL) III (1960–1971). Ljubljana:

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971, str. 650.
24 Manica Špendal, »Emerik Beran«, ES 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 245.
25 Manica Špendal, »Hinko Druzoviè«, ES 2. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str. 362.

81
   76   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86