Page 80 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 80
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
zaposlovati uèitelje s pomanjkljivo izobrazbo. Te ko rešljivo vprašanje so predstavljala še
nezadostna plaèila, slabi pogoji in pomanjkanje uèiteljev za posamezne predmete.
Poudariti je potrebno, da so v glasbenih šolah predmetniki zastavljeni glede na interes
uèencev, od tega pa je odvisno število uèiteljev, ki neprestano niha. Teh je lahko v kratkem
obdobju naenkrat premalo ali preveè, èemur šole, ki tovrsten kader izobra ujejo, ne
morejo slediti. Iz omenjenih razlogov je na glasbeni šoli GM poleg redno zaposlenih
uèiteljev pouèevalo pribli no enako število pomo nih oziroma zaèasnih uèiteljev.
Omenjene pogoste kadrovske zamenjave na glasbeni šoli mariborske GM niso bile nujno
zaskrbljujoè pojav, razen èe je prenehal z delom zelo sposoben uèitelj. V zaèetkih
delovanja glasbene šole GM Maribor je poleg ravnatelja pouèevalo devet pedagogov, od
tega sedem absolventov konservatorija in dva uèitelja. Izobrazbena struktura vseh
uèiteljev, ki so v naslednjih letih na šoli pouèevali, zaradi pomanjkanja podatkov ni
popolnoma jasna. Iz ohranjenega arhivskega gradiva lahko sklepamo, da je vodstvo
ustanove te ilo h kakovostnemu kadru. Slednje potrjuje sprememba pravilnika glasbene
šole GM leta 1934, ki je za zasedbo delovnega mesta predvidela uèitelja s
konservatorijsko izobrazbo. Relativno pozno uvedbo omenjenega kriterija si lahko
razlagamo z velikim pomanjkanjem glasbenih uèiteljev z ustrezno izobrazbo po prvi
svetovni vojni. Kljub primanjkljaju izobra encev in slabim pogojem dela je število
usposobljenih in izkušenih glasbenih pedagogov v zgodovini šole narašèalo. Va en
prispevek pri oblikovanju uèiteljskega zbora je imela sama glasbena šola GM, ki je
izobrazila številne uèitelje in jih, posebej v drugem desetletju obstoja, tudi zaposlovala. Po
letu 1930 je namreè ljubljanski konservatorij, kjer so nadaljevali šolanje tudi uèenci GM
Maribor, izobrazil kar nekaj študentov s štajerskega podroèja.19
Navkljub prednosti ljubljanske GM pred mariborsko – slednja se ni mogla ponašati s
tolikšnim številom izobra enih glasbenikov, ki bi lahko takoj zasedli mesto v uèiteljskem
zboru –, primerjava podatkov o zaposlenih prinaša skoraj izenaèene rezultate. V obeh
ustanovah je posamezni uèitelj pouèeval povpreèno 22 (Maribor) oziroma 23 uèencev
(Ljubljana).20 Kljub te avam s pridobivanjem ustreznega kadra, predvsem v zaèetku
njenega delovanja, obremenitev uèiteljev GM Maribor ni bila višja kot v Ljubljani. Kot e
reèeno so kasneje v veèjem obsegu pouèevali izobra eni pedagogi, ki so izšli iz
najpomembnejše ljubljanske in mariborske glasbeno-izobra evalne ustanove. Z
gotovostjo je njihova prisotnost vplivala na rast kakovosti izobra evanja na glasbeni šoli
GM.
Da bi mogli jasneje doloèiti kvaliteto izobra evanja na mariborski GM, se moremo
natanèneje posvetiti še sposobnostim posameznih uèiteljev njene glasbene šole. V
nadaljevanju bodo tako predstavljeni vodilni pedagogi mariborske glasbene šole GM, ki
so postavili temelje izobra evanja glasbenega narašèaja v mestu in okolici. To so bili
izobra eni in uveljavljeni glasbeniki, vodje raznih ustanov in orkestrov, solistièni
umetniki, pedagogi, skladatelji in kasnejši profesorji na raznih akademijah ter nekatere
najvidnejše slovenske glasbene osebnosti 20. stoletja.
19 Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani ob 37. društvenem letu 1908/09 (hrani Slovanska knji nica);
Dr avni konservatorij v Ljubljani, Poroèilo o šolskem letu 1929/30 (hrani Slovanska knji nica).
20 Pregled števila uèencev šole GM, v: Poroèilo o šolskem letu 1931/32 ob 50 letnici njenega obstoja,
Dr avni konservatorij v Ljubljani, Šola GM v Ljubljani.
80
zaposlovati uèitelje s pomanjkljivo izobrazbo. Te ko rešljivo vprašanje so predstavljala še
nezadostna plaèila, slabi pogoji in pomanjkanje uèiteljev za posamezne predmete.
Poudariti je potrebno, da so v glasbenih šolah predmetniki zastavljeni glede na interes
uèencev, od tega pa je odvisno število uèiteljev, ki neprestano niha. Teh je lahko v kratkem
obdobju naenkrat premalo ali preveè, èemur šole, ki tovrsten kader izobra ujejo, ne
morejo slediti. Iz omenjenih razlogov je na glasbeni šoli GM poleg redno zaposlenih
uèiteljev pouèevalo pribli no enako število pomo nih oziroma zaèasnih uèiteljev.
Omenjene pogoste kadrovske zamenjave na glasbeni šoli mariborske GM niso bile nujno
zaskrbljujoè pojav, razen èe je prenehal z delom zelo sposoben uèitelj. V zaèetkih
delovanja glasbene šole GM Maribor je poleg ravnatelja pouèevalo devet pedagogov, od
tega sedem absolventov konservatorija in dva uèitelja. Izobrazbena struktura vseh
uèiteljev, ki so v naslednjih letih na šoli pouèevali, zaradi pomanjkanja podatkov ni
popolnoma jasna. Iz ohranjenega arhivskega gradiva lahko sklepamo, da je vodstvo
ustanove te ilo h kakovostnemu kadru. Slednje potrjuje sprememba pravilnika glasbene
šole GM leta 1934, ki je za zasedbo delovnega mesta predvidela uèitelja s
konservatorijsko izobrazbo. Relativno pozno uvedbo omenjenega kriterija si lahko
razlagamo z velikim pomanjkanjem glasbenih uèiteljev z ustrezno izobrazbo po prvi
svetovni vojni. Kljub primanjkljaju izobra encev in slabim pogojem dela je število
usposobljenih in izkušenih glasbenih pedagogov v zgodovini šole narašèalo. Va en
prispevek pri oblikovanju uèiteljskega zbora je imela sama glasbena šola GM, ki je
izobrazila številne uèitelje in jih, posebej v drugem desetletju obstoja, tudi zaposlovala. Po
letu 1930 je namreè ljubljanski konservatorij, kjer so nadaljevali šolanje tudi uèenci GM
Maribor, izobrazil kar nekaj študentov s štajerskega podroèja.19
Navkljub prednosti ljubljanske GM pred mariborsko – slednja se ni mogla ponašati s
tolikšnim številom izobra enih glasbenikov, ki bi lahko takoj zasedli mesto v uèiteljskem
zboru –, primerjava podatkov o zaposlenih prinaša skoraj izenaèene rezultate. V obeh
ustanovah je posamezni uèitelj pouèeval povpreèno 22 (Maribor) oziroma 23 uèencev
(Ljubljana).20 Kljub te avam s pridobivanjem ustreznega kadra, predvsem v zaèetku
njenega delovanja, obremenitev uèiteljev GM Maribor ni bila višja kot v Ljubljani. Kot e
reèeno so kasneje v veèjem obsegu pouèevali izobra eni pedagogi, ki so izšli iz
najpomembnejše ljubljanske in mariborske glasbeno-izobra evalne ustanove. Z
gotovostjo je njihova prisotnost vplivala na rast kakovosti izobra evanja na glasbeni šoli
GM.
Da bi mogli jasneje doloèiti kvaliteto izobra evanja na mariborski GM, se moremo
natanèneje posvetiti še sposobnostim posameznih uèiteljev njene glasbene šole. V
nadaljevanju bodo tako predstavljeni vodilni pedagogi mariborske glasbene šole GM, ki
so postavili temelje izobra evanja glasbenega narašèaja v mestu in okolici. To so bili
izobra eni in uveljavljeni glasbeniki, vodje raznih ustanov in orkestrov, solistièni
umetniki, pedagogi, skladatelji in kasnejši profesorji na raznih akademijah ter nekatere
najvidnejše slovenske glasbene osebnosti 20. stoletja.
19 Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani ob 37. društvenem letu 1908/09 (hrani Slovanska knji nica);
Dr avni konservatorij v Ljubljani, Poroèilo o šolskem letu 1929/30 (hrani Slovanska knji nica).
20 Pregled števila uèencev šole GM, v: Poroèilo o šolskem letu 1931/32 ob 50 letnici njenega obstoja,
Dr avni konservatorij v Ljubljani, Šola GM v Ljubljani.
80
