Page 120 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 120
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Uvod
Zadnja leta je v Sloveniji veliko govora o inkluziji, kar se navezuje predvsem na šolsko
podroèje, manj pa na širše socialno okolje. S tega vidika je lahko glasba odlièno sredstvo
za odpravo predsodkov in stereotipov, za povezovanje in doseganje socialnih interakcij v
širši dru bi ter sprejemanje drugaènosti, vendar se ji v slovenski glasbeni pedagogiki in
kurikulumu, pa tudi sicer, namenja premalo tovrstne pozornosti. Res, da nas zavezujejo
uèni naèrt, cilji in standardi znanja, vendar je pedagog avtonomen in lahko znotraj teh
okvirov suvereno izbira vsebine. Pri tem je zelo pomembno njegovo podroèje
neformalnega znanja in izkušenj, s katerim lahko nadgrajuje formalno izobra evanje ter
šolske in druge aktivnosti. V nadaljevanju sta predstavljena dva primera, ki sta presegla
naèrtovane cilje in v katerih sem aktivno sodeloval kot etnomuzikolog in glasbeni
pedagog ter povezoval terensko, raziskovalno in pedagoško delo. V obeh primerih gre za
zavestno rabo glasbe, ki je na podlagi predhodnih raziskav z izbranimi pesmimi slu ila kot
osnova za glasbene in socialne interakcije razliènih kulturnih oz. dru benih in starostnih
skupin ter njihovo medsebojno korist. Skozi daljše èasovno obdobje je prikazano tudi
sosledje razliènih glasbenih aktivnosti in projektov, ki sta jih idejno spodbudila ravno
obravnavana primera. Te aktivnosti so bodisi nadgradnja formalnih šolskih aktivnosti ali
pa korak k uresnièitvi izsledkov in predlogov za izboljšanje stanja, ugotovljenega v
disertaciji Glasbeno ivljenje upokojencev na slovenskem Koroškem (Veršnik, 2016). Pri
vsem pa je skozi interakcije sodelujoèih mnogo bolj kot sam glasbeni produkt poudarjena
glasba kot proces.
Pesem kot glasbena komunikacija
Zmotno je preprièanje, da je glasba univerzalni jezik. Laiku takšne izjave še ne gre
zameriti, na alost pa to obèasno slišimo tudi pri posameznih študentih glasbenih smeri,
celo nekaterih glasbenih pedagogih ali akademskih glasbenikih, predvsem pa na raznih
proslavah celo na najvišji dr avni ravni, ko eli govornik glasbi in kulturi peti slavospev in
jo kovati v zvezde. e v sami Sloveniji najdemo veliko dokazov, da glasba ni univerzalni
jezik. Èe bi bila, potem opernega petja nihèe ne bi poimenoval ‘zoperno’, narodnozabavne
glasbe ‘goveja muzika’ itd. Še bolj nazorno to ponazarja oèitek iranskega uèitelja
svetovno priznanemu etnomuzikologu, Brunu Nettlu: »Ti nikoli ne boš razumel te
glasbe.« (Nettl, 2002, str. 202). S tem je mislil predvsem na izvajalsko prakso,
interpretacijo in razumevanje njihove glasbe, medtem ko obstajajo tudi drugi aspekti, ki se
jih v preprièanju o univerzalnosti glasbe pogosto napaèno dojema.
Niti most kot objekt niti glasba kot metafora mostu nimata vedno povezovalne funkcije
dveh strani, skupin ali skupnosti (Veršnik, 2010), glasba lahko ima namreè tudi razdiralno
vlogo, kadar slu i izkljuèno povelièevanju lastnega naroda ali provokaciji nasprotnika.
Mitja Šipek (1926–2015), vsestranski koroški kulturnik in umetnik ter velik strokovnjak
na podroèju ultrazvoka kovin, se je spominjal, da so fašisti med vojno »pesem uporabljali
zato, da so hujskali ljudi.« (Šipek, 2011). Podobno se je pesem kot propaganda ali
medsebojna provokacija nasprotnika uporabljala tudi v vojnah nekdanje Jugoslavije (npr.
Pettan, 1998).
118
Uvod
Zadnja leta je v Sloveniji veliko govora o inkluziji, kar se navezuje predvsem na šolsko
podroèje, manj pa na širše socialno okolje. S tega vidika je lahko glasba odlièno sredstvo
za odpravo predsodkov in stereotipov, za povezovanje in doseganje socialnih interakcij v
širši dru bi ter sprejemanje drugaènosti, vendar se ji v slovenski glasbeni pedagogiki in
kurikulumu, pa tudi sicer, namenja premalo tovrstne pozornosti. Res, da nas zavezujejo
uèni naèrt, cilji in standardi znanja, vendar je pedagog avtonomen in lahko znotraj teh
okvirov suvereno izbira vsebine. Pri tem je zelo pomembno njegovo podroèje
neformalnega znanja in izkušenj, s katerim lahko nadgrajuje formalno izobra evanje ter
šolske in druge aktivnosti. V nadaljevanju sta predstavljena dva primera, ki sta presegla
naèrtovane cilje in v katerih sem aktivno sodeloval kot etnomuzikolog in glasbeni
pedagog ter povezoval terensko, raziskovalno in pedagoško delo. V obeh primerih gre za
zavestno rabo glasbe, ki je na podlagi predhodnih raziskav z izbranimi pesmimi slu ila kot
osnova za glasbene in socialne interakcije razliènih kulturnih oz. dru benih in starostnih
skupin ter njihovo medsebojno korist. Skozi daljše èasovno obdobje je prikazano tudi
sosledje razliènih glasbenih aktivnosti in projektov, ki sta jih idejno spodbudila ravno
obravnavana primera. Te aktivnosti so bodisi nadgradnja formalnih šolskih aktivnosti ali
pa korak k uresnièitvi izsledkov in predlogov za izboljšanje stanja, ugotovljenega v
disertaciji Glasbeno ivljenje upokojencev na slovenskem Koroškem (Veršnik, 2016). Pri
vsem pa je skozi interakcije sodelujoèih mnogo bolj kot sam glasbeni produkt poudarjena
glasba kot proces.
Pesem kot glasbena komunikacija
Zmotno je preprièanje, da je glasba univerzalni jezik. Laiku takšne izjave še ne gre
zameriti, na alost pa to obèasno slišimo tudi pri posameznih študentih glasbenih smeri,
celo nekaterih glasbenih pedagogih ali akademskih glasbenikih, predvsem pa na raznih
proslavah celo na najvišji dr avni ravni, ko eli govornik glasbi in kulturi peti slavospev in
jo kovati v zvezde. e v sami Sloveniji najdemo veliko dokazov, da glasba ni univerzalni
jezik. Èe bi bila, potem opernega petja nihèe ne bi poimenoval ‘zoperno’, narodnozabavne
glasbe ‘goveja muzika’ itd. Še bolj nazorno to ponazarja oèitek iranskega uèitelja
svetovno priznanemu etnomuzikologu, Brunu Nettlu: »Ti nikoli ne boš razumel te
glasbe.« (Nettl, 2002, str. 202). S tem je mislil predvsem na izvajalsko prakso,
interpretacijo in razumevanje njihove glasbe, medtem ko obstajajo tudi drugi aspekti, ki se
jih v preprièanju o univerzalnosti glasbe pogosto napaèno dojema.
Niti most kot objekt niti glasba kot metafora mostu nimata vedno povezovalne funkcije
dveh strani, skupin ali skupnosti (Veršnik, 2010), glasba lahko ima namreè tudi razdiralno
vlogo, kadar slu i izkljuèno povelièevanju lastnega naroda ali provokaciji nasprotnika.
Mitja Šipek (1926–2015), vsestranski koroški kulturnik in umetnik ter velik strokovnjak
na podroèju ultrazvoka kovin, se je spominjal, da so fašisti med vojno »pesem uporabljali
zato, da so hujskali ljudi.« (Šipek, 2011). Podobno se je pesem kot propaganda ali
medsebojna provokacija nasprotnika uporabljala tudi v vojnah nekdanje Jugoslavije (npr.
Pettan, 1998).
118
