Page 143 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 143
Mojca Kovaèiè, RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRA EVANJE...
Vendar pa lahko upamo, da bomo s podobnimi projekti, kot je EducOpera, vplivali na
zakonodajne ter strukturne elemente vzgoje in izobra evanja in ozavestili kljuène ljudi in
širšo javnost o pomenu kompetenc, ki jih mladi pridobijo na podroèju (glasbenega)
neformalnega izobra evanja. Proces izobra evanja in ustvarjanja opere lahko moèno
vpnemo tudi v referenèni okvir osmih kljuènih kompetenc, ki jih priporoèilo Sveta EU
opredeljuje kot kljuènega pomena za boljšo pripravo ljudi na današnjo dru bo (Council
Recommendation of 20 December 2012 on the Validation of Non-Formal and Informal
Learning, 2012). Tako na primer z osredotoèanjem na libreto, dikcijo, recitacijo in petje
besedil mladi krepijo pismenost, izboljšujejo veèjezièno komunikacijo (kljuèni
kompetenci 1 in 2), s pripravo scenografije, rekvizitov, izvajanjem ritmiènih vzorcev
razvijajo matematiène, naravoslovne, tehniške in in enirske kompetence (kljuèna
kompetenca 3). Video in foto dokumentacija procesa, urejanje in monta a filma pomaga
razviti digitalno kompetenco (kljuèna kompetenca 4), igranje vlog, sklepanje prijateljstev,
skupinsko delo, naèrtovanje, usklajevanje sodelovanja v glasbenem procesu s šolskimi
obveznostmi prispeva k razvoju osebnih, socialnih in uènih kompetenc (kljuèna
kompetenca 5). Mladi (glede na sporoèilnost opere in skupinsko delo z razliènimi
vrstniki) razvijajo obèutljivost za enakost spolov in nediskriminacijsko, krepijo
medosebne odnose in širijo kulturni kapital (kljuèna kompetenca 6). Naèrtovanje operne
predstave, promocija med znanci, prijatelji ter ovrednotenje pridobljenih kompetenc
omogoèa razvoj podjetniške kompetence (kljuèna kompetenca 7). Ustvarjalno
vkljuèevanje v proces, izra anje èustev skozi umetnost, razvoj glasbenih, uprizoritvenih
in plesnih tehnik pa nenazadnje moèno podpira izboljšanje kompetence kulturne zavesti in
izra anja (kljuèna kompetenca 8).
V prièujoèem prispevku smo razvoj kompetenc spremljali preko lastnega opazovanja,
mentorjev, staršev in mladostnikovih samoopazovanj. Rezultati nam prika ejo, da starši
svoje otroke vidijo kot bolj samozavestne in odgovorne osebe. Prièajo tudi o tem, kako so
otroci in mladostniki do dejavnosti, ki jih vzljubijo, èetudi zahtevajo veliko njihovega
truda in energije, odgovorni in kako so se sposobni lotiti resnega dela. Iz odgovorov
staršev in še v veèji meri mladostnikov lahko razberemo, da veèina sploh ne omenja
umetniških kompetenc, temveè poudarjajo razvoj socialnih in èustvenih kompetenc. In
ravno to nam izkazuje, kaj tovrstni glasbeni projekti nudijo otrokom in mladostnikom.
Medtem ko kot gledalci lahko sedimo v dvorani in kritièno premerjamo umetniško
vrednost zakljuèenega projekta, pogosto pozabljamo na bistvo, ki je oddaljenim oèem
nevidno: koliko prijateljstev je sklenjenih, kako se je razvila empatija med vrstniki, koliko
odgovornosti mladostnik nosi v taki predstavi ali kako samozavestni so postali. Na ta
naèin so namreè mladi pridobili znanja, sposobnosti, spretnosti, prijatelje, pozitivno
samopodobo, moralna in etnièna naèela ter pozitivne vedenjske vzorce, ki jim pomagajo v
tem izredno obèutljivem obdobju njihovega ivljenja.
141
Vendar pa lahko upamo, da bomo s podobnimi projekti, kot je EducOpera, vplivali na
zakonodajne ter strukturne elemente vzgoje in izobra evanja in ozavestili kljuène ljudi in
širšo javnost o pomenu kompetenc, ki jih mladi pridobijo na podroèju (glasbenega)
neformalnega izobra evanja. Proces izobra evanja in ustvarjanja opere lahko moèno
vpnemo tudi v referenèni okvir osmih kljuènih kompetenc, ki jih priporoèilo Sveta EU
opredeljuje kot kljuènega pomena za boljšo pripravo ljudi na današnjo dru bo (Council
Recommendation of 20 December 2012 on the Validation of Non-Formal and Informal
Learning, 2012). Tako na primer z osredotoèanjem na libreto, dikcijo, recitacijo in petje
besedil mladi krepijo pismenost, izboljšujejo veèjezièno komunikacijo (kljuèni
kompetenci 1 in 2), s pripravo scenografije, rekvizitov, izvajanjem ritmiènih vzorcev
razvijajo matematiène, naravoslovne, tehniške in in enirske kompetence (kljuèna
kompetenca 3). Video in foto dokumentacija procesa, urejanje in monta a filma pomaga
razviti digitalno kompetenco (kljuèna kompetenca 4), igranje vlog, sklepanje prijateljstev,
skupinsko delo, naèrtovanje, usklajevanje sodelovanja v glasbenem procesu s šolskimi
obveznostmi prispeva k razvoju osebnih, socialnih in uènih kompetenc (kljuèna
kompetenca 5). Mladi (glede na sporoèilnost opere in skupinsko delo z razliènimi
vrstniki) razvijajo obèutljivost za enakost spolov in nediskriminacijsko, krepijo
medosebne odnose in širijo kulturni kapital (kljuèna kompetenca 6). Naèrtovanje operne
predstave, promocija med znanci, prijatelji ter ovrednotenje pridobljenih kompetenc
omogoèa razvoj podjetniške kompetence (kljuèna kompetenca 7). Ustvarjalno
vkljuèevanje v proces, izra anje èustev skozi umetnost, razvoj glasbenih, uprizoritvenih
in plesnih tehnik pa nenazadnje moèno podpira izboljšanje kompetence kulturne zavesti in
izra anja (kljuèna kompetenca 8).
V prièujoèem prispevku smo razvoj kompetenc spremljali preko lastnega opazovanja,
mentorjev, staršev in mladostnikovih samoopazovanj. Rezultati nam prika ejo, da starši
svoje otroke vidijo kot bolj samozavestne in odgovorne osebe. Prièajo tudi o tem, kako so
otroci in mladostniki do dejavnosti, ki jih vzljubijo, èetudi zahtevajo veliko njihovega
truda in energije, odgovorni in kako so se sposobni lotiti resnega dela. Iz odgovorov
staršev in še v veèji meri mladostnikov lahko razberemo, da veèina sploh ne omenja
umetniških kompetenc, temveè poudarjajo razvoj socialnih in èustvenih kompetenc. In
ravno to nam izkazuje, kaj tovrstni glasbeni projekti nudijo otrokom in mladostnikom.
Medtem ko kot gledalci lahko sedimo v dvorani in kritièno premerjamo umetniško
vrednost zakljuèenega projekta, pogosto pozabljamo na bistvo, ki je oddaljenim oèem
nevidno: koliko prijateljstev je sklenjenih, kako se je razvila empatija med vrstniki, koliko
odgovornosti mladostnik nosi v taki predstavi ali kako samozavestni so postali. Na ta
naèin so namreè mladi pridobili znanja, sposobnosti, spretnosti, prijatelje, pozitivno
samopodobo, moralna in etnièna naèela ter pozitivne vedenjske vzorce, ki jim pomagajo v
tem izredno obèutljivem obdobju njihovega ivljenja.
141
