Page 15 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 15
Katarina Habe, ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI (ŠIPK)...
Postopek
Anketne vprašalnike so študenti reševali na koncu vsakega od projektov, septembra 2018
za IGDP in junija 2019 za GIMAS. Pridobljeni rezultati so nam slu ili kot vir evalvacije
obeh izvedenih projektov.
Rezultati in interpretacija
Ne glede na študijsko smer so se pri vseh študentih, vkljuèenih v oba projekta, pojavljale
naslednje poglavitne kompetence, ki so jih izpostavili v skupinski ustni evalvaciji na
koncu obeh projektov, kot tudi pri reševanju obeh vprašalnikov: kompetence za timsko
delo in interdisciplinarno povezovanje disciplin, kompetence fleksibilne uporabe znanja v
praksi, kompetence avtonomnosti in kompetence obèutljivosti/odprtosti za ljudi in
socialne situacije. Opazimo lahko, da se veèina navedenih kompetenc nanaša na
psihosocialne odnose, kar je pri neformalnih oblikah uèenja in pouèevanja eden izmed
poglavitnih ciljev oz. dodana vrednost neformalnega izobra evanja. Izstopajoèa
kompetenca je bila tudi pridobivanje strokovnih izkušenj v praksi, kar je študente izjemno
motiviralo, poleg tega pa jim je omogoèilo spremembo stališè do pouèevanja glasbe otrok
s posebnimi potrebami. Ker je praktièno delo s temi otroki/mladostniki potekalo tri
mesece, so študenti z njimi spletli prijateljske vezi, ki so še posebej pri mladostnikih s
èustveno-vedenjskimi te avami omogoèile napredek, saj so se med študenti zaradi
manjših generacijskih razlik poèutili bolj sprejete, ljubljene in spoštovane ter so se
posledièno la je sprostili, bolj odprli in bili pripravljeni bolj aktivno sodelovati. Študenti
pa so to do ivljali kot zelo notranje motivirajoèe. Ker so bili vkljuèeni študenti razliènih
študijskih smeri, so navajali kot spodbudno zanje, da so lahko vsak na svoj naèin
doprinesli k diskusijam v naèrtovalnih in supervizijskih skupinah pod vodstvom
mentorjev. Na ta naèin so pridobivali znanja z drugih študijskih podroèij. V okviru obeh
projektov se je pokazalo, da na podroèju inkluzije le timsko delo in interdisciplinarno
dopolnjevanje vodita do uspešnih celostnih izobra evalnih izidov. Študentki psihologije
in socialne pedagogike, ki sta bili vkljuèeni v obeh projektih, so pridobljene kompetence
motivirale za nadaljnji študij: eno od njih za strokovni študij glasbene terapije, drugo pa za
doktorski študij, temeljeè na podroèju glasbene terapije. Obe navedeni študentki sta v
obeh projektih krepili tudi svoje znanstvenoraziskovalne kompetence na podroèju
naèrtovanja in spremljanja uèinkov raziskovalnega dela ter na podroèju pisanja
znanstvenoraziskovalnih del. Dve študentki magistrskega študija glasbene pedagogike sta
svoje sodelovanje v projektih nadgradili vsaka s svojo dodatno raziskavo, temeljeèo na
opa enih pomanjkljivostih v okviru izvedenih projektov.
Glede na to, da so imeli vsi vkljuèeni študenti vsaj dokonèano ni jo javno glasbeno šolo,
so v okviru obeh projektov nadgrajevali tudi svoje glasbene kompetence za pouèevanje
glasbe oz. izvajanje glasbenih dejavnosti z uèenci s posebnimi potrebami. Pri tem so
študenti poudarili fleksibilnost pri pouèevanju kot kljuèno kompetenco pouèevanja glasbe
UPP, prav tako pa so poudarjali pomen odprtosti pri delu z UPP. Kljuè do uspešnega
pouèevanja glasbe UPP so prepoznali v izgradnji kakovostnega medosebnega odnosa med
uèencem in uèiteljem ter v sooèenju z dejstvom, da receptov uspešnega pouèevanja pri
UPP ni. Pogostokrat je na podlagi pridobljenega glasbenega znanja in vešèin potrebno
13
Postopek
Anketne vprašalnike so študenti reševali na koncu vsakega od projektov, septembra 2018
za IGDP in junija 2019 za GIMAS. Pridobljeni rezultati so nam slu ili kot vir evalvacije
obeh izvedenih projektov.
Rezultati in interpretacija
Ne glede na študijsko smer so se pri vseh študentih, vkljuèenih v oba projekta, pojavljale
naslednje poglavitne kompetence, ki so jih izpostavili v skupinski ustni evalvaciji na
koncu obeh projektov, kot tudi pri reševanju obeh vprašalnikov: kompetence za timsko
delo in interdisciplinarno povezovanje disciplin, kompetence fleksibilne uporabe znanja v
praksi, kompetence avtonomnosti in kompetence obèutljivosti/odprtosti za ljudi in
socialne situacije. Opazimo lahko, da se veèina navedenih kompetenc nanaša na
psihosocialne odnose, kar je pri neformalnih oblikah uèenja in pouèevanja eden izmed
poglavitnih ciljev oz. dodana vrednost neformalnega izobra evanja. Izstopajoèa
kompetenca je bila tudi pridobivanje strokovnih izkušenj v praksi, kar je študente izjemno
motiviralo, poleg tega pa jim je omogoèilo spremembo stališè do pouèevanja glasbe otrok
s posebnimi potrebami. Ker je praktièno delo s temi otroki/mladostniki potekalo tri
mesece, so študenti z njimi spletli prijateljske vezi, ki so še posebej pri mladostnikih s
èustveno-vedenjskimi te avami omogoèile napredek, saj so se med študenti zaradi
manjših generacijskih razlik poèutili bolj sprejete, ljubljene in spoštovane ter so se
posledièno la je sprostili, bolj odprli in bili pripravljeni bolj aktivno sodelovati. Študenti
pa so to do ivljali kot zelo notranje motivirajoèe. Ker so bili vkljuèeni študenti razliènih
študijskih smeri, so navajali kot spodbudno zanje, da so lahko vsak na svoj naèin
doprinesli k diskusijam v naèrtovalnih in supervizijskih skupinah pod vodstvom
mentorjev. Na ta naèin so pridobivali znanja z drugih študijskih podroèij. V okviru obeh
projektov se je pokazalo, da na podroèju inkluzije le timsko delo in interdisciplinarno
dopolnjevanje vodita do uspešnih celostnih izobra evalnih izidov. Študentki psihologije
in socialne pedagogike, ki sta bili vkljuèeni v obeh projektih, so pridobljene kompetence
motivirale za nadaljnji študij: eno od njih za strokovni študij glasbene terapije, drugo pa za
doktorski študij, temeljeè na podroèju glasbene terapije. Obe navedeni študentki sta v
obeh projektih krepili tudi svoje znanstvenoraziskovalne kompetence na podroèju
naèrtovanja in spremljanja uèinkov raziskovalnega dela ter na podroèju pisanja
znanstvenoraziskovalnih del. Dve študentki magistrskega študija glasbene pedagogike sta
svoje sodelovanje v projektih nadgradili vsaka s svojo dodatno raziskavo, temeljeèo na
opa enih pomanjkljivostih v okviru izvedenih projektov.
Glede na to, da so imeli vsi vkljuèeni študenti vsaj dokonèano ni jo javno glasbeno šolo,
so v okviru obeh projektov nadgrajevali tudi svoje glasbene kompetence za pouèevanje
glasbe oz. izvajanje glasbenih dejavnosti z uèenci s posebnimi potrebami. Pri tem so
študenti poudarili fleksibilnost pri pouèevanju kot kljuèno kompetenco pouèevanja glasbe
UPP, prav tako pa so poudarjali pomen odprtosti pri delu z UPP. Kljuè do uspešnega
pouèevanja glasbe UPP so prepoznali v izgradnji kakovostnega medosebnega odnosa med
uèencem in uèiteljem ter v sooèenju z dejstvom, da receptov uspešnega pouèevanja pri
UPP ni. Pogostokrat je na podlagi pridobljenega glasbenega znanja in vešèin potrebno
13
