Page 13 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 13
Katarina Habe, ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI (ŠIPK)...
Kadrovsko poveèanje uèiteljev inštrumenta/nauka o glasbi s strani študentov AG v
projektu GIMAS je Glasbenemu centru DO RE MI olajšalo naèrtovanje koncertov v
lokalnem/regionalnem okolju. Glasbeni center DO RE MI je edini dolgoletni uspešen
primer inkluzije uèencev s posebnimi potrebami v glasbeno šolstvo, zato bodo lahko
objavljene publikacije (strokovne in znanstvenoraziskovalne) utirale pot inkluziji tudi v
ostalih glasbenih šolah. Pridobljeni posnetki sistematiènega opazovanja praktiènega dela
(pouèevanja otrok z MAS) bodo lahko slu ila kot gradivo na predavanjih o pouèevanju
glasbe MAS širom Slovenije.
Kompetence študentov, vkljuèenih v projekta IGDP in GIMAS
Kauffeld (2006) trdi, da lahko kompetence lahko razdelimo v štiri glavne kategorije; v
profesionalne kompetence (npr. znanje o procesu), v metodološke kompetence (npr.
tehnike samostrukturiranja), v socialne kompetence (npr. dru beno primerno vedenje in
interakcije) in v osebnostne kompetence (npr. strategije samorefleksije). Selvi (2004)
opredeljuje kompetence v okviru devetih dimenzij, in sicer navaja podroèno specifiène
kompetence, raziskovalne kompetence, kurikularne kompetence, kompetence
vse ivljenjskega uèenja, sociokulturne kompetence, èustvene kompetence,
komunikacijske kompetence, IKT kompetence in okoljske kompetence.
Kot e omenjeno so v projektih IGDP in GIMAS sodelovali študenti razliènih študijskih
smeri, ki so se v okvirov projektov urili v raznolikih, dopolnjujoèih se poklicno
specifiènih kompetencah.
Študentka psihologije, ki je bila vkljuèena v oba projekta je v okviru projekta urila
kompetence poglobljenega razumevanja MAS, kompetence razvijanja etiène refleksije
pri raziskovanju UPP, kompetence poznavanja in uporabe znanstvenega aparata,
obvladanje zahtevnih raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov v
postopku evalvacije projekta GIMAS, kompetence uporabe znanja o MAS v praksi in
konstruktivno reševanje strokovnih problemov na temelju profesionalnega znanja in
vešèin ter kritiènega in kreativnega razmišljanja.
Študentka socialne pedagogike, ki je bila ravno tako vkljuèena v oba projekta, je
nadgrajevala kompetence interveniranja pri delu z otroki/mladostniki z MAS,
kompetence vrednotenja izvedenih intervenc ter kompetence refleksije v delovni skupini,
kompetence sistemskega sodelovanja v regionalni skupnosti, kompetence vzpostavljanja
delovnega odnosa v delovni skupini.
Študentki specialno rehabilitacijske pedagogike sta urili kompetence teoretiènega znanja
in pridobljenih vešèin o intervencah za uspešno delo z otroki/mladostniki z MAS,
kompetence za praktièno delovanje na podroèju preverjanja in ocenjevanja MAS ter
naèrtovanja, izvajanja in evalvacije izvedbenih programov za te osebe, kompetence za
komunikacijo in timsko sodelovanje razliènih strokovnjakov pri delu z MAS.
Študentki predšolske vzgoje sta urili kompetence naèrtovanja in priprave didaktiènih
gradiv za zgodnje uèenje, razumevanje vzgojno-izobra evalnih konceptov sodobne
vzgoje za dru beno okolje, teoretska izhodišèa zgodnjega uèenja po vzoru
11
Kadrovsko poveèanje uèiteljev inštrumenta/nauka o glasbi s strani študentov AG v
projektu GIMAS je Glasbenemu centru DO RE MI olajšalo naèrtovanje koncertov v
lokalnem/regionalnem okolju. Glasbeni center DO RE MI je edini dolgoletni uspešen
primer inkluzije uèencev s posebnimi potrebami v glasbeno šolstvo, zato bodo lahko
objavljene publikacije (strokovne in znanstvenoraziskovalne) utirale pot inkluziji tudi v
ostalih glasbenih šolah. Pridobljeni posnetki sistematiènega opazovanja praktiènega dela
(pouèevanja otrok z MAS) bodo lahko slu ila kot gradivo na predavanjih o pouèevanju
glasbe MAS širom Slovenije.
Kompetence študentov, vkljuèenih v projekta IGDP in GIMAS
Kauffeld (2006) trdi, da lahko kompetence lahko razdelimo v štiri glavne kategorije; v
profesionalne kompetence (npr. znanje o procesu), v metodološke kompetence (npr.
tehnike samostrukturiranja), v socialne kompetence (npr. dru beno primerno vedenje in
interakcije) in v osebnostne kompetence (npr. strategije samorefleksije). Selvi (2004)
opredeljuje kompetence v okviru devetih dimenzij, in sicer navaja podroèno specifiène
kompetence, raziskovalne kompetence, kurikularne kompetence, kompetence
vse ivljenjskega uèenja, sociokulturne kompetence, èustvene kompetence,
komunikacijske kompetence, IKT kompetence in okoljske kompetence.
Kot e omenjeno so v projektih IGDP in GIMAS sodelovali študenti razliènih študijskih
smeri, ki so se v okvirov projektov urili v raznolikih, dopolnjujoèih se poklicno
specifiènih kompetencah.
Študentka psihologije, ki je bila vkljuèena v oba projekta je v okviru projekta urila
kompetence poglobljenega razumevanja MAS, kompetence razvijanja etiène refleksije
pri raziskovanju UPP, kompetence poznavanja in uporabe znanstvenega aparata,
obvladanje zahtevnih raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov v
postopku evalvacije projekta GIMAS, kompetence uporabe znanja o MAS v praksi in
konstruktivno reševanje strokovnih problemov na temelju profesionalnega znanja in
vešèin ter kritiènega in kreativnega razmišljanja.
Študentka socialne pedagogike, ki je bila ravno tako vkljuèena v oba projekta, je
nadgrajevala kompetence interveniranja pri delu z otroki/mladostniki z MAS,
kompetence vrednotenja izvedenih intervenc ter kompetence refleksije v delovni skupini,
kompetence sistemskega sodelovanja v regionalni skupnosti, kompetence vzpostavljanja
delovnega odnosa v delovni skupini.
Študentki specialno rehabilitacijske pedagogike sta urili kompetence teoretiènega znanja
in pridobljenih vešèin o intervencah za uspešno delo z otroki/mladostniki z MAS,
kompetence za praktièno delovanje na podroèju preverjanja in ocenjevanja MAS ter
naèrtovanja, izvajanja in evalvacije izvedbenih programov za te osebe, kompetence za
komunikacijo in timsko sodelovanje razliènih strokovnjakov pri delu z MAS.
Študentki predšolske vzgoje sta urili kompetence naèrtovanja in priprave didaktiènih
gradiv za zgodnje uèenje, razumevanje vzgojno-izobra evalnih konceptov sodobne
vzgoje za dru beno okolje, teoretska izhodišèa zgodnjega uèenja po vzoru
11
